Nedelja, 14. 3. 2021, 22.31
2 leti, 11 mesecev
Zgodba o dveh mestih, družini Trump in komunističnih agentih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,88
4
V času Trumpovega mandata je imela Bela hiša precejšen srednjeevropski pridih, in to ne samo zaradi naše rojakinje Melanie, ampak tudi zaradi Trumpovih otrok iz prvega zakona s Čehinjo Ivano Trump. Ti so v Trumpovi stolpnici v New Yorku odraščali tudi pod budnim očesom češkega dedka in babice ter pogosto obiskovali domovino svoje matere.
Sevnica v Sloveniji in Zlin na Češkem. Dve mesti z dolgoletno čevljarsko tradicijo, ki ju povezuje tudi nekdanji predsednik ZDA Donald Trump. Iz Zlina prihaja njegova prva žena Ivana Trump, iz Sevnice zdajšnja žena Melania Trump.
O Sevnici Slovenci seveda vemo precej več kot o Zlinu na Češkem oziroma na Moravskem, če smo zelo natančni. Sevnica je postala svetovno znana leta 2016, ko je bil newyorški milijarder Donald Trump malce presenetljivo izvoljen za novega ameriškega predsednika.
Mestece, ki postane za nekaj časa svetovna zanimivost
Za nekaj časa je mestece ob Savi, nad katerim stoji mogočen grad, privabljalo novinarje iz vsega sveta. A je zanimanje kmalu ugasnilo. Tudi kakšnega velikega navala turistov v Sevnico ni bilo.
Morda bi bilo več ameriških turistov, če bi bila Melania žena demokratskega predsednika. Za demokratske volivce velja, da so bolj svetovljanski in tudi zato bolj potujejo po svetu, medtem ko republikanski volivci veljajo za bolj "zapečkarske".
Republikanci ljubijo Melanio, demokrati pa ne
Odnos Američanov do naše rojakinje Melanie je namreč v veliki meri povezan z odnosom do njenega moža. Kdor politično sovraži Trumpa, ni bil najbolj navdušen nad prvo damo Melanio, in obratno.
Po Trumpovi zmagi novembra 2016 so v Sevnico prišli številni novinarji z vsega sveta. Takrat je bilo posavsko mesto z okoli pet tisoč prebivalci kratek čas v središču svetovne pozornosti. Številni svetovni mediji so novembra 2016 tudi objavili fotografijo družinske hiše Knavsovih v Sevnici.
Demokrati tako niso romali v Sevnico, republikance, ki so navdušeni nad Melanio, verjetno nikoli ni prav zares zanimalo, kje ima korenine njihova prva dama. Tudi Melania sama ni ravno pogosto poudarjala, da prihaja iz Slovenije.
Čevljarski mesti Sevnica in Zlin
Številni so kmalu potegnili vzporednico med Sevnico in Zlinom. Obe mesti sta bili nekdaj stoletja dolgo v skupni državi. Šele po letu 1918, ko je propadla Avstro-Ogrska, sta se mesti znašli v različnih državah. Zlin v Češkoslovaški, Sevnica pa v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Jugoslaviji.
Obe mesti imata tudi dolgo čevljarsko tradicijo. V Sevnici je nemška družina Winkle leta 1886 ustanovila podjetje za izdelavo čevljarskih kopit. Po drugi svetovni vojni je podjetje dobilo današnje ime Kopitarna Sevnica.
Sevniška Jutranjka in Knavsovi
Sevnica se je po drugi svetovni vojni še bolj industrijsko razvila. Leta 1962 je bila ustanovljena tovarna Jutranjka, ki se je leta 1966 preimenovala v Tovarno otroške konfekcije Jutranjka. Tovarna je dajala kruh tudi Amaliji Knavs in nekaj časa tudi Viktorju Knavsu – staršema poznejše prve dame ZDA Melanie.
Kako je Sevnico videl ameriški komik:
Zlin, ki ima okoli 75 tisoč prebivalcev, je sedež še bolj slovite čevljarske tovarne. Leta 1894 je v mestu, ki je imelo takrat okoli tri tisoč prebivalcev, domačin Tomaš Bat’a (tudi Tomaš Bata) ustanovil tovarno čevljev. Med prvo svetovno vojno je njegova tovarna izdelovala čevlje za avstroogrsko vojsko.
Svetovni uspeh podjetja Bata
Podjetje Bata se je še bolj razcvetelo po prvi svetovni vojni. Svoje poslovanje je razširilo tudi v druge države po vsem svetu. Število prebivalcev mesta je zato skokovito naraščalo. Po drugi svetovni vojni so obrate Bate na Češkoslovaškem in v drugih komunističnih državah podržavili, obrati v kapitalističnih državah pa so ostali v lasti družine Bata.
Leta 1949 se je Zlin preimenoval v Gottwaldov. Novo ime je dobil po prvem komunističnem predsedniku Češkoslovaške Klementu Gottwaldu, ki je predsednik postal leto poprej. Nazaj v Zlin se je mesto preimenovalo leta 1990.
Družina Zelniček iz Gottwaldova
Istega leta, ko je Zlin postal Gottwaldov, se je v mestu rodila Ivana Marie Zelničkova, pozneje bolj znana kot Ivana Trump. Njen oče je bil Miloš Zelniček, mama pa Marie Zelničkova (dekliški priimek Francova). Ivana Marie je bila edinka.
Ivana je bila s Trumpom poročena med letoma 1977 in 1992. To je bil njen drugi zakon. Med letoma 1971 in 1973 je bila namreč poročena z Avstrijcem Alfredom Winklmayerjem. V zakonski jarem z Avstrijcem ni skočila iz ljubezni, ampak ker je bil to verjetno edini način, da lahko zakonito zapusti Češkoslovaško socialistično republiko (ČSSR) in odide na Zahod. Po ločitvi s Trumpom se je Ivana Trump še dvakrat poročila.
Oče Miloš je bil elektrikar oziroma inženir elektrotehnike, mama Marie pa je delala v mestni telefonski centrali. V komunistični Češkoslovaški naj bi po pripovedih Ivane Trump sodili v srednji sloj in so poletne počitnice preživljali v Jugoslaviji ob Jadranu. Oče je Ivano tudi spodbujal, naj se ukvarja s plavanjem in smučanjem.
Poroka, ki Ivani odpre vrata na Zahod
Smučanje ji je tudi pomagalo, da je zapustila komunistično Češkoslovaško. Spoznala je namreč avstrijskega smučarja Alfreda Winklmayerja, se poročila z njim, dobila avstrijsko državljanstvo in zakonito odšla v Kanado.
Pozneje se je ločila od Winklmayerja in spoznala Američana Donalda Trumpa, ki je leta 1977 postal njen drugi mož. Zaradi njegove nezvestobe sta se ločila leta 1992. V zakonu so se jima rodili trije otroci – sinova Donald mlajši in Eric ter hčerka Ivana Marie, ki je bolj znana kot Ivanka.
Tesni stiki z babico in dedkom
Ker Ivana Trump ni bila prebežnica, ki bi nezakonito pobegnila iz komunistične Češkoslovaške na Zahod, je lahko pozneje brez težav obiskovala svoje starše v Gottwaldovu. Na Češkoslovaško so na poletne počitnice k dedku Milošu in babici Marie odhajali tudi njeni trije otroci.
Videoposnetek o mestu Zlin:
Niso pa samo vnuki prihajali k dedku in babici na Češkoslovaško, ampak sta dedek in babica do šest mesecev na leto živela v New Yorku pri svojih vnukih v Trumpovi stolpnici.
Donald mlajši in dedek Miloš
Na babico in zlasti dedka se je navezal predvsem Donald mlajši, ki menda edini od Trumpovih otrok brezhibno obvlada češki jezik. Dedek Miloš je malemu Donaldu tudi vcepil ljubezen do pohajkovanja v naravi, je pred leti zapisala revija Newyorker.
Dedek je bil ribič in vešč gozdarstva, vnuka je tudi naučil streljanja z zračno puško. "Tam so gozdovi – vidiva se, ko se znoči," je dedek Miloš pogosto govoril svojemu vnuku Donaldu in ga tako spodbujal, da je veliko časa preživel v gozdu.
Smrt Miloša Zelnička
Miloš Zelniček je umrl leta 1990 zaradi srčnega infarkta, star 63 let. Na njegov pogreb je v Zlin prišla celotna družina Trump: Ivana in Donald Trump, njuni trije otroci in celo Trumpova mama Mary Trump.
Skoraj tri desetletja po njegovi smrti, oktobra 2018, sta češka revija Respekt in britanski Guardian objavila menda ekskluzivno zgodbo, da je češkoslovaška komunistična tajna služba StB (kratica za Statni bezpečnost oziroma Državna varnost po slovensko) zbirala podatke o Trumpu.
Zelniček naj bi StB sporočal podatke o Trumpu
Podatke o Trumpu naj bi StB v Zlinu po Guardianu in Respektu sporočal njegov tast Miloš, ki naj bi imel status skrivnega obveščevalca (sicer so mediji že pred oktobrom 2018 pisali, da so češki obveščevalci pri Zelničku zbirali podatke o Trumpu, op. p.). Zelniček naj bi s StB sodeloval vse do konca komunističnega režima. Kmalu po padcu češkoslovaških komunistov z oblasti je umrl.
Nekdanji uslužbenec StB Vlastimil Daněk je za Guardian potrdil vohunjenje za Trumpom: "Trump je bil seveda zelo zanimiva oseba za nas. Bil je poslovnež. Imel je veliko povezav, tudi z ameriškimi politiki. Usmerili smo se nanj. Vedeli smo, da je vpliven. Imeli smo informacije, da bi želel v prihodnosti postati predsednik ZDA."
Sodelovanje StB in KGB
Seveda ni naključje, da je zgodba o domnevnem vohunjenju prišla na plan v času, ko je Trump postal ameriški predsednik. Ker je češkoslovaška StB v času hladne vojne tesno sodelovala s sovjetsko KGB, so številni Trumpovi nasprotniki lahko povlekli vzporednico med to zgodbo in teorijo, da je za Trumpovo zmago leta 2016 zaslužna Putinova Rusija.
4