Sreda, 19. 11. 2025, 10.21
46 minut
Po koncu kvalifikacij za SP 2026
Kako, prosim? Slovenija boljša le od San Marina, Luksemburga in Liechtensteina.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Slovenija v kvalifikacijah za veliko tekmovanje še nikoli ni bila tako skromna v napadu. Najdražji slovenski nogometaš Benjamin Šeško se sploh ni uvrstil na seznam strelcev, na zadetek v državnem dresu čaka že dobro leto!
Kvalifikacije za SP 2026 se bodo v zgodovino slovenskega reprezentančnega nogometa vpisale kot ene najmanj uspešnih. Ne le, da so izbranci Matjaža Keka zaman čakali na zmago, kar se je Sloveniji v kvalifikacijah za veliko tekmovanje zgodilo prvič v tem stoletju, ampak so pri tem na šestih tekmah dosegli le tri zadetke. S tem so poskrbeli za neslavni rekord, saj je to najmanjše povprečje doseženih zadetkov v obdobju državne samostojnosti. Napad je zatajil do te mere, da so v Evropi manj golov od Slovenije dosegli le palčki San Marino, Luksemburg in Liechtenstein.
Tako skromno ni bilo še nikoli. Slovenija očitno trpi, ko v skupini ni avtsajderja, proti kateremu bi lahko uprizorila strelski festival in si krepila samozavest. Tako pa je v skupini naletela na Švico, Švedsko in Kosovo, med katerimi ni bilo nobene reprezentance, ki bi bila na papirju tako slaba, da bi ji lahko že vnaprej pripisali zadnje mesto.
Tokrat ni bilo San Marina
Slovenija je v kvalifikacijah za SP 2026 dosegla le tri gole. Vse na tekmah s Švedsko. Proti Kosovu in Švici ni zadela niti enkrat.
Ni bilo tekmeca, kakršen je bil na primer v kvalifikacijah za Euro 2024 San Marino. Takrat so Kekovi izbranci na desetih tekmah v polno merili kar 20-krat. To je bila rekordna učinkovitost glede nastopov v Sloveniji v kvalifikacijah za velika tekmovanja. Sledil je zelo zrel in kar zadeva taktično disciplino malodane dovršen nastop na Euru v Nemčiji, kjer je Slovenija resda dosegla malo zadetkov (dva na štirih tekmah), a jih tudi izjemno malo prejela (le dva na štirih tekmah).
V naslednji kvalifikacijski ciklus je žal le prenesla le en trend. Napad tudi tokrat ni dosegal veliko zadetkov, je pa bila bistveno bolj porozna obramba. Zato so trpeli rezultati, bistveno slabše od kvalifikacij za Euro 2024 pa so bile tudi številke, ki se nanašajo na uspešnost in učinkovitost napada. Primanjkovalo je tudi priložnosti. Če se je Slovenija v prejšnjih letih že znala postaviti v takšen položaj, pa je vendarle na krilih individualnih vrlin, v tem pogledu je izstopal zlasti Benjamin Šeško, dokaj redno tresla mreže tekmecev. To jesen pa se je povsem zataknilo. Ekspresni turnir, odigran zgolj v nekaj mesecih, je podaril rekordno majhno število slovenskih zadetkov. Temu primerno je lahko nezadovoljstvo navijačev.
Haaland kralj kvalifikacij, Slovenija v družbi palčkov
Erling Haaland bo z Norveško prihodnje leto nastopil na svojem prvem velikem reprezentančnem tekmovanju.
Kaj pravijo številke? Absolutni strelski kralj kvalifikacij za SP 2026 je Norvežan Erling Haaland. Dosegel je kar 16 zadetkov, njegova reprezentanca pa na osmih tekmah skupno kar 37. Veselje Vikingov je bilo ogromno. Podobno kot Avstrijci in Škoti bodo na mundialu sodelovali prvič po letu 1998.
Slovenija bo morala na svojo prvo udeležbo na največjem tekmovanju po letu 2010 še malce počakati. Osvojila je bistveno premalo točk, da bi se lahko resneje vmešala v boj za vsaj drugo mesto. Ni bilo zmag, osvojila je le štiri točke, dala pa vsega skupaj tri gole. Vse je dosegla na tekmah proti zadnjeuvrščeni Švedski.
Matjažu Keku konec meseca poteče pogodba z NZS. Za zdaj se še ne, kakšno odločitev bo sprejel predsednik krovne zveze Radenko Mijatović.
V evropskih kvalifikacijah za SP 2026 se je predstavilo 54 reprezentanc. Slovenija je glede učinkovitosti v napadu pri repu. Deli si šele 46. mesto, manj zadetkov od Kekove zasedbe pa so dali le San Marino (2), Luksemburg (1) in Liechtenstein (0). To pa je podatek, ki ni v čast slovenskemu nogometu. Slovenija je tako dosegla le tri zadetke na šestih tekmah – najmanj, odkar nastopa v kvalifikacijah za velika tekmovanja.
Povprečje zadetkov Slovenije na tekmo:
| Povprečje | Zadetki in tekme | Končna uvrstitev | Kvalifikacije |
|---|---|---|---|
| 2,0 | 20/10 | 2. mesto (6 ekip) | EP 2024 |
| 1,875 | 15/8 | 2. (5) | EP 2004 |
| 1,8 | 18/10 | 2. (6) | SP 2010 |
| 1,8 | 18/10 | 3. (6) | EP 2016 |
| 1,7 | 17/10 | 2. (6) | SP 2002 |
| 1,6 | 16/10 | 4. (6) | EP 2020 |
| 1,4 | 14/10 | 3. (6) | SP 2014 |
| 1,3 | 13/10 | 5. (6) | EP 1996 |
| 1,3 | 13/10 | 4. (6) | SP 2022 |
| 1,2 | 12/10 | 2. (6) | EP 2000 |
| 1,2 | 12/10 | 4. (6) | SP 2018 |
| 1,1 | 11/10 | 4. (6) | EP 2012 |
| 1 | 10/10 | 4. (6) | SP 2006 |
| 0,75 | 9/12 | 6. (7) | EP 2008 |
| 0,625 | 5/8 | 5. (5) | SP 1998 |
| 0,5 | 3/6 | 3. (4) | SP 2026 |
Slovenija je šele drugič v zgodovini in prvič v tem stoletju kvalifikacije za veliko tekmovanje končala brez zmage. Pred tem se ji je to zgodilo le še v kvalifikacijah za SP 1998, ko je na osmih tekmah proti BiH, Danski, Grčiji in Hrvaški osvojila le eno točko. To si je priborila po nepozabnem trojčku Primoža Glihe v Splitu proti močni Hrvaški (3:3). Takrat je Gliha dosegel toliko zadetkov kot izbranci Matjaža Keka celotno jesen.
Sosedi prevladovali v strelih, Slovenija pri repu
Štirikratni svetovni prvaki Italijani bodo marca nastopili v dodatnih kvalifikacijah. V njih so nastop na SP zapravili že dvakrat zapored (2018 in 2022).
Slovenija si v kvalifikacijah za SP 2026 ni priigrala veliko priložnosti. V strelih na gol so v tem ciklusu v Evropi prevladovali Hrvati. Slovenska južna soseda, ki se je na veliko tekmovanje uvrstila že 14. v kratkem obdobju državne samostojnosti, je na osmih tekmah proti vratom tekmeca usmerila 183 strelov. Največkrat je streljala v okvir vrat (63), še večkrat zunaj vrat (71), v kategoriji blokiranih udarcev pa je prevladovala še ena slovenska soseda, to je Italija (62).
Azzurre marca čaka zahteven izziv, vstopnico za SP 2026 bodo iskali v dodatnih kvalifikacijah, kjer morajo preskočiti dve oviri. Tekmece bodo izvedeli na četrtkovem žrebu v Nyonu, kjer bodo tudi predstavniki Kosova – izbrane vrste, ki je v soboto z zmago v Stožicah (2:0) dokončno zaprla vrata Sloveniji glede morebitnega preboja na SP 2026.
Slovenija je, kar zadeva strele na gol, zelo skromna. Proti vratom tekmeca je udarila 53-krat, kar zadošča za le 46. mesto. V okvir vrat je udarila le 13-krat, 15 strelov je imela zunaj okvirja, kar 25 pa so jih tekmeci na poti do svojih vrat blokirali.
Slovenski nogometaši so na šestih tekmah v kvalifikacijah za SP 2026 proti vratom tekmeca usmerili le 53 strelov.
Kako nepredvidljiv je lahko nogomet, pove tudi podatek, da je Slovenija pri strelih v okvir vrat v Evropi šele na 48. mestu, da pa jih je Švedska, čeprav ima tako cenjene in opevane napadalce (izstopajo zlasti Alexander Isak, Viktor Gyökeres in Anthony Elanga), zmogla le 14. Torej le enega več.
Najmanj, le pet, jih je imela Andora. Mimo vrat je torej romalo 15 strelov Slovenije. V tej rubriki je Slovenija na zelo nizkem 50. mestu. Zaostaja celo za San Marinom, ki se lahko pohvali s 16 netočnimi poizkusi. Slovenija je prehitela le Azerbajdžan (14), Gibraltar (12), Bolgarijo (10) in Liechtenstein (8).
Pri blokiranih strelih je Slovenija bistveno bolj izstopala. Je celo v zgornji polovici, na 22. mestu. Ravno med Ciprom in Grčijo. Pri dnu je Azerbajdžan (3 blokirani streli).
Če je napad zatajil, pa se je izkazala obramba. Še zdaleč ni bila tako trdna kot na Euru, je pa vseeno na šestih tekmah prejela osem zadetkov, kar ni tako slabo povprečje. Z njim si na evropski lestvici deli 20. mesto. Osem golov je na primer na šestih tekmah prejela tudi Slovaška, a od tega kar šest v zadnjem krogu v Leipzigu (0:6), ko ji je Nemčija povsem uničila imenitno statistiko. Slovake, ki so spomladi proti Kekovi četi izgubili obračun za obstanek v drugi najmočnejši diviziji lige narodov, vendarle čaka popravni izpit v play-offu, Slovenija pa se je že sprijaznila s tem, da bo mundial prihodnje leto spremljala le kot opazovalka.
Bo pa ostalo zapisano, da je Slovenija v kvalifikacijah za SP 2026 dosegla najmanj zadetkov. Le tri na šestih tekmah, kar znaša natanko polovico na srečanje. To je najmanjše povprečje, odkar Slovenija nastopa v kvalifikacijah za velika tekmovanja.
