SiolNET. Novice Svet
6,48

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Melania je Slovenijo z Balkana potegnila nazaj v Srednjo Evropo

6,48

termometer

Melania in Donald Trump
Foto: Getty Images

"Rodila sem se v Sloveniji. Majhni, čudoviti, takrat komunistični deželi v Srednji Evropi." Tako je Melania Trump lani poleti na republikanski nacionalni konvenciji v Clevelandu opisala svojo rodno državo in jo zemljepisno umestila v Srednjo Evropo.

Po osamosvojitvi so Slovenijo tuji mediji večinoma in skoraj brez kančka dvoma opisovali kot balkansko državo. Septembra 1999, ko je papež Janez Pavel II. prišel v Slovenijo in v Mariboru beatificiral škofa Antona Martina Slomška, je vplivni New York Times svoj članek naslovil z besedami Papež obiskal Balkan in beatificiral slovenskega heroja.



Clinton Slovenijo potiskal na Balkan

Tudi marca lani, ko je New York Times pisal o migrantskem valu, je Slovenijo označil za balkansko državo. Ne samo mediji, tudi zahodni politiki so Slovenijo radi umeščali (oz. jo umeščajo) na Balkan. 

Kot del Balkana jo je videl nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ko je junija 1999 obiskal Slovenijo in na ljubljanskem Kongresnem trgu pošiljal sporočila Miloševićevi Srbiji, ki so jo nekaj mesecev prej zaradi kosovske krize napadala zahodna letala. Podobno je bilo stališče naslednjih dveh ameriških predsednikov.

Sevnica, zaradi Melanie najbolj znan slovenski kraj na svetu Sevnica, zaradi Melanie najbolj znan slovenski kraj na svetu Foto: Matej Leskovšek

Slovenija kot srednjeevropska in alpska država

V povezavi z Melanio pa vse več ameriških in drugih medijev Slovenijo umešča v Srednjo Evropo. Tako je Washington Post v članku o slavnostni večerji v Washingtonu, ki sta jo Melanii v čast 17. januarja organizirala slovensko veleposlaništvo in organizacija pobratenih mest, Slovenijo opisal kot srednjeevropsko državo. Zapisali so, da je velika približno toliko kot ameriška zvezna država New Jersey, a se zdaj zaradi Melanie v Beli hiši počuti veliko večja.

Tudi britanski Daily Mail (to je najbolj brana spletna stran v Veliki Britaniji in zelo brana tudi drugod po svetu) je v članku o novi ameriški prvi dami Slovenijo opisal kot alpsko državo, ki je velika kot New Jersey ter meji na Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko.

Primerjava z New Jerseyjem

Opazimo lahko, da je ozemeljska primerjava Slovenije z New Jerseyjem postala zelo priljubljena, že lani novembra jo je na spletni strani Aol News uporabila novinarka, ko je v članku o Melanii Slovenijo opisala s temi besedami: "Zamisliti si deželo beneških kanalov, strešnikov, kot so na hišah v Pragi, bogatih vinogradov Francije, gradov in kipečih vrhov Švice ter naravno lepoto Kanade, vse to v prostoru, ki je manjši kot New Jersey."

Srednja Evropa

Srednja Evropa Foto: Gregor Jamnik

Zemljepisni pojem Srednja Evropa ima dolgo zgodovino. V 19. stoletju je na primer nemški politik Constantin Frantz predlagal srednjeevropsko federacijo, ki naj bi obsegala Prusijo, Avstrijo (del te so bile takrat tudi slovenske dežele, op. p.), zahodnonemške države, Nizozemsko, Švico, Poljsko in Litvo.

Leta 1915 je Friedrich Naumann objavil knjigo Mitteleuropa (Srednja Evropa). Njegov koncept Srednje Evrope, ki naj bi se vzpostavila po zmagi centralnih sil v prvi svetovni vojni, je združeval Nemčijo, Avstro-Ogrsko in zahodne dele ruskega carstva. 

Leta 1983 je češki pisatelj Milan Kundera, ki je leta 1975 iz takrat komunistične Češkoslovaške odšel v Francijo, v francoski reviji Le Debat objavil članek Un occident kidnappe ou la tragedie de l'Europe centrale (Ugrabljeni Zahod ali tragedija Srednje Evrope). K Srednji Evropi je Kundera štel vse narode, ki so nekdaj živeli v okviru Habsburške monarhije.

Kunderov članek je v slovenščini izšel že leta 1984 v Novi reviji pod naslovom Tragedija Srednje Evrope. Pojem Srednja Evropa je v Sloveniji postal nasprotje pojma Balkan. Kot je ugotovil avstrijski pisatelj Peter Handke (sam sicer nasprotnik srednjeevropske ideje), je prav želja po Srednji Evropi Slovence pripravila do tega, da so se odcepili od Jugoslavije.
Balkan

Balkan Foto: Gregor Jamnik

Pojem Balkan oziroma Balkanski polotok je leta 1808 prvi uporabil nemški geograf Johann August Zeune v delu Gea, kjer je Evropo razdelil na devet zemljepisnih delov, eden od teh je Balkanski polotok oziroma Grčija (Balkanhalbinsel – Griechenland). 

Omenja tudi Apeninski polotok, ki ga imenuje Alpski polotok – Italija (Alpenhalbinsel – Italien), ter Pirenejski polotok – Španija in Portugalska (Pyrenäenhalbinsel – Spanien und Portugall). Zeune je tako k Balkanskemu polotoku prišteval samo Grčijo oziroma prostor južno od gorovja Balkan. Slovenski prostor je Zeune zemljepisno umeščal ali v Herkinijo (Hercynialand) ali v Karpatijo (Karpatenland). 

V obdobju 1878-1908 se je oznaka Balkan uporabljala za države oziroma dežele na jugovzhodu Evrope, ki so bile pred tem del turškega Otomanskega cesarstva: Bosna, Črna gora, Srbija, Bolgarija, Grčija …. Za te države se je včasih uporabljal izraz evropska Turčija oziroma Turčija v Evropi, ki ga je v prvi polovici 19. stoletja populariziral Francoz Ami Boue (La Turquie d'Europe).

Pozneje, v 20. stoletju, so nastale različne teorije, kaj vse obsega pojem Balkan oziroma Balkanski polotok, po najskrajnejši različici, ki jo je po razpadu Habsburške monarhije zagovarjal srbski geograf Jovan Cvijić, je del Balkana tudi Slovenija. Cvijić, ki je bil med drugim zagovornik Velike Srbije, je namreč Balkan zemljepisno "raztegnil" na vse dežele, za katere je menil, da morajo biti del Velike Srbije oziroma novoustanovljene jugoslovanske države. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 316
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin