Sreda, 1. 10. 2025, 17.24
13 minut
Donald Trump in nedosegljiva iluzija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Donald Trump glasno razglaša svoje zasluge za končanje sedmih vojn, a resničnost vojn in premirij je precej drugačna.
Donald Trump že leta sanja o Nobelovi nagradi za mir – prestižnem priznanju, ki bi mu po lastnih besedah dokazalo, da je največji mirovnik sodobnega časa. Trdi, da je "končal sedem neustavljivih vojn", a nagrade, ki jo je prejel Barack Obama, sam še vedno ni dočakal. Prav zato si Trump obsesivno želi potrditve, ki bi mu dala mednarodno legitimnost in utrdila njegovo politično dediščino. V času, ko Evropo pretresa vojna v Ukrajini, Bližnji vzhod pa krvavi v Gazi, se nekdanji ameriški predsednik postavlja v vlogo človeka, ki lahko svetu prinese mir. Pa je to res?
Na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku je Donald Trump pred kratkim samozavestno razlagal, da je "končal sedem vojn" in da "vsi pravijo", da si zasluži Nobelovo nagrado za mir.
"Končal sem sedem neustavljivih vojn. Rekli so, da jih ni mogoče končati. Nekatere so trajale več kot 30 let ... In končal sem jih," je poudarjal.
Kot dokaz je navedel naslednje spopada: Kosovo – Srbija, Kambodža – Tajska, DR Kongo – Ruanda, Iran – Izrael, Egipt – Etiopija, Indija – Pakistan in Armenija – Azerbajdžan.
Toda podrobnejši pogled pokaže, da ne gre za trajne mirovne rešitve, temveč predvsem za začasna premirja ali nedokončane sporazume. V številnih primerih se spopadi nadaljujejo, napetosti pa ostajajo enako velike.
Njegove trditve so preverili tudi pri PolitiFactu, enem najuglednejših ameriških medijev za preverjanje dejstev, in ugotovili, da gre za zavajanje.
Kosovo – Srbija
Trump je 27. junija samozavestno izjavil, da sta bili državi tik pred vojno, ki jo je sam ustavil: "Imam prijatelja v Srbiji, ki je rekel: 'Spet gremo v vojno.' In ne bom omenil, da gre za Kosovo, a gre za Kosovo. Ustavili smo vojno zaradi trgovine. ZDA ne trgujejo z ljudmi, ki gredo v vojno."
Donald Trump samozavestno ploska, ko govori o svojih dosežkih, ki jih sam imenuje končane vojne.
Resnica? Napetosti so še vedno prisotne. Sever Kosova ostaja območje sporov, 12. septembra pa so ZDA celo zaustavile strateški dialog s Prištino, kot razlog pa navedle sporna dejanja in izjave predstavnikov začasne kosovske vlade.
Kambodža – Tajska
Napetosti na meji so letos dosegle enega najhujših vrhuncev v zadnjem obdobju. Po krvavih spopadih so 28. julija podpisali premirje, a mir ni trajal dolgo. Že 17. septembra je nekaj sto Kambodžanov protestiralo na tajskem ozemlju, policija pa je proti njim uporabila solzivec in gumijaste naboje.
Strani se obtožujeta kršenja premirja, prisotnosti vojakov na spornih območjih in celo miniranja mejnih pasov. Tajska vlada je sicer izrazila pripravljenost za zmanjšanje vojske in nove pogovore, a nezaupanje med državama ostaja.
Demokratična republika Kongo – Ruanda
27. junija so v Washingtonu po ameriškem posredovanju podpisali mirovni sporazum med DR Kongo in Ruando. Trump ga je označil za "zmago miru". A realnost na terenu je povsem drugačna.
Že nekaj tednov po podpisu so se zgodili smrtonosni pokoli v Rutshuru, kjer so pripadniki milice M23 – nekateri poudarjajo, da naj bi jim pomagali ruandski vojaki, kar voditelji Ruande odločno zavračajo – pomorili več sto ljudi, večinoma Hutujev. OZN ocenjuje, da je bilo ubitih več kot 300 civilistov, CNN pa poroča, da so spopadi vsakodnevni, prebivalci pa množično bežijo s svojih domov.
Dogovor torej ni ustavil nasilja, le dodal ga je v dolgo vrsto prekinjenih premirij.
Iran – Izrael
Dolgoletno sovraštvo je junija preraslo v vojaške udare. 13. junija je Izrael izvedel napade na iranske vojaške in jedrske objekte, pri čemer so bili ubiti pomembni politiki, generali in znanstveniki. Iran je odgovoril z raketnimi napadi in napadi z droni.
Benjamin Netanjahu in Donald Trump sta bila vpletena v dogodke v Iranu.
Le teden dni kasneje so ZDA bombardirale utrjene iranske jedrske lokacije, kar je po mnenju strokovnjakov pospešilo prizadevanja za dosego premirja. To je bilo sklenjeno 24. junija, posredovali pa so ZDA in Katar. Trump si je nemudoma pripisal zasluge.
Toda mir je krhek. Vrhovni vodja Ali Hamenej je julija zavrnil nove jedrske pogovore z Američani, revolucionarna garda pa je septembra opozorila, da bo vsak napad ZDA ali Izraela na Iran sprožil "odločen in uničujoč odgovor".
Egipt – Etiopija
Eden najstarejših nerešenih sporov v Afriki je povezan z vodo. Egipt in Sudan trdita, da jim bo Etiopija z gradnjo Velikega renesančnega jezu na Nilu odvzela življenjsko pomemben delež vode.
Julija je Etiopija po 14 letih dokončala projekt, vreden štiri milijarde dolarjev. Trump je stopil na stran Egipta in obljubil hitro rešitev, kar je predsednik Abdel Fatah Al Sisi pozdravil. A etiopski uradniki in strokovnjaki so opozorili, da njegove izjave le dodatno zaostrujejo krhek položaj in spodkopavajo etiopsko pravico do naravnih virov.
Indija – Pakistan
10. maja sta se jedrski sili po več dneh zračnih in kopenskih napadov dogovorili o prekinitvi ognja v Kašmirju. Trump je dejal, da je dogovor plod "dolge noči" ameriškega posredovanja. Pakistanski premier mu je čestital, indijski voditelji pa so njegovo vlogo odločno zanikali.
Indijski zunanji sekretar Vikram Misri je poudaril, da sta se o prekinitvi ognja neposredno dogovorila vojaška poveljnika obeh držav – brez pomoči tretjih strani, kar zmanjšuje Trumpov delež.
Armenija – Azerbajdžan
8. avgusta sta voditelja Armenije in Azerbajdžana v Beli hiši skupaj s Trumpom podpisala skupno deklaracijo o miru – po skoraj 40 letih spopadov, vključno s krvavo zgodbo Gorskega Karabaha.
Donald Trump med prebiranjem dokumenta v Beli hiši – tudi svoje zunanjepolitične odločitve predstavlja kot zgodovinske uspehe.
Deklaracija je sicer pomemben simbolični korak, a nikakor ni končni mirovni sporazum. Azerbajdžan zahteva, da Armenija iz svoje ustave izbriše ozemeljske zahteve, kar pa bi armenski volivci lahko zavrnili. Strokovnjaki priznavajo, da je Trump pomagal, a odločilne poteze naj bi po njihovem mnenju sprejeli voditelji obeh držav sami.
Trumpova iluzija miru
Trump svoje zgodbe o "sedmih končanih vojnah" uporablja kot dokaz, da je mirovnik. Meni, da mu svet dolguje Nobelovo nagrado, a dejstva kažejo drugače: gre za premirja, začasne dogovore.
Enako samozavestno je po vrnitvi v Belo hišo obljubil, da bo v enem dnevu končal vojno v Ukrajini, a spopadi med Rusi in Ukrajinci se nadaljujejo. Na Bližnjem vzhodu medtem Izraelove operacije v Gazi še naprej povzročajo neizmerno trpljenje palestinskega prebivalstva.
Iluzija Nobelove nagrade je morda glasna in privlačna, toda dejstva so drugačna.
