Sreda, 1. 10. 2025, 20.36
12 minut
So ZDA na robu državljanske vojne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
Navidezno ustvarjanje izrednih razmer je namenjeno zmanjševanju demokratičnih mehanizmov, opuščanju demokratičnih varovalk in ustvarjanja občutka izredne situacije. To oblasti služi zato, da lahko opušča demokratične mehanizme in vlada s trdo roko.
Rohnenje ameriškega ministra Peta Hegsetha na torkovem izrednem srečanju najvišjega vojaškega vodstva ZDA, na katerem je vrhovnim vojaškim poveljnikom naročil, naj se pripravijo na vojno, je spodbudilo vprašanja o globljem pomenu njegovih besed. So ZDA na robu vojne? Se bodo vmešale v katero od žarišč v svetu ali je verjetnejši spopad znotraj države? Kaj tiči za nenavadnimi koraki, pojasnjuje strokovnjak za ameriško politiko s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Tomaž Deželan.
"Mislim, da je funkcija sedanje ameriške administracije v tem, da želi ljudi nekako prepričati v to, da je situacija brezizhodna, da gre za absolutno binarnost – mi proti vsem drugim – in da gre za izredno stanje. To oblasti služi zato, da lahko opušča demokratične mehanizme in vlada s tršo roko," pojasnjuje politolog Dežan.
Donald Trump namreč že vse od inavguracije zelo jasno poudarja, da so razmere izredne in v takšnih razmerah je treba tako tudi ukrepati. "V tej luči si mi lahko potem razlagamo korake, ki gredo v smer, lahko bi rekli, policijske države ali avtoritarne ureditve. Od vojske na ulicah Washingtona, ki nikakor ni prvo mesto, ki bi si to zaslužilo, do pritiska na novinarje, da morajo o Pentagonu in vojaških zadevah poročati v skladu s pričakovanji administracije in podobnega. Vse je namenjeno zmanjševanju demokratičnih mehanizmov, opuščanju demokratičnih varovalk in ustvarjanja občutka izredne situacije," dodaja Deželan.
Bizarne žalitve vojaškega vrha
Ena od Hegsethovih izjav se nanaša tudi na ameriški vojaški vrh. V nagovoru je namreč izjavil, da škodi ugledu ZDA, če se "debeli generali in admirali sprehajajo po hodnikih Pentagona in delijo ukaze," kar je verjetno skrajno žaljivo tudi za tako lojalen kader, kot so najvišji vojaški poveljniki.
"Zagotovo je namen gibanja Maga povečati polarizacijo in izzvati kaos. Vidimo lahko, da je tudi v primeru očitnih kršitev pravil – denimo Toma Homana, zadolženega za nadzor antimigracijske politike, ki so ga zalotili pri prejemanju podkupnine – prišlo do obrata. Gibanje Maga tega ni označilo kot lažno novico, konstrukt medijev ali kaj podobnega, ampak so afero odpravili z enostavnim "Ne briga nas!", pojasnjuje politolog Tomaž Deželan.
"Pri takih korakih gre vedno za avtoritarni poskus discipliniranja potencialnih notranjih sovražnikov. Nosilci represivnih funkcij so seveda najbolj na udaru, ker se z njihove strani zahteva največjo poslušnost. V izrednih razmerah, ki si jih ves čas želi administracija, so najpomembnejši. V ZDA uživajo tako sedanji kot tudi bivši generali velik ugled, zato je vsakršna neposlušnost lahko za administracijo še toliko bolj škodljiva. Gre tudi za vzpostavljanje novega sistema senioritete, kjer imajo seveda tisti, ki so bolj lojalni predsedniku, tudi večjo moč," meni Deželan.
Očitno pa je, da so se začeli najmočnejši represivni sistemi krhati tudi zaradi kadrovske politike sedanje administracije. Denimo izbor Peta Hegsetha, nekdanjega pripadnika nacionalne garde in TV voditelja na Fox News, ali pa Kasha Patela z bogato zgodovino, neprimerno za šefa FBI, kaže na to, da je absolutna poslušnost tista, ki šteje. "S tem dobijo morebitni kritiki uvid v to, kaj jih čaka. Da ne strokovnost in profesionalizem niti kariera na bojišču niso merodajni, ampak samo absolutna lojalnost," dodaja sogovornik.
Ni več lažnih novic. Sedaj je "Briga nas!"
Ali je sploh možno, da bi žaljive, celo vulgarne izjave lahko povzročile ravno nasproten učinek pri najvišjih vojaških predstavnikih? Gre morda za poskus še večje polarizacije družbe?
"Zagotovo je namen povečati polarizacijo in izzvati kaos, ob hkratni utrditvi zelo radikalnih idej tudi znotraj samega gibanja Maga. Vidimo lahko, da je tudi v primeru očitnih kršitev pravil - denimo Toma Homana, zadolženega za nadzor antimigracijske politike, ki so ga zalotili pri prejemanju podkupnine - prišlo do obrata. Gibanje Maga tega ni označilo kot lažno novico, konstrukt medijev ali kaj podobnega, ampak so afero odpravili z enostavnim "Ne briga nas!", pojasnjuje Deželan.
Kot problem gibanja Maga pa se kažejo Epsteinovi dokumenti, ki povzročajo razkol med pripadniki gibanja. Kljub temu da so predsedniku pripravljeni nenehno odpuščati, pa se je v primeru dokumentov pokazalo, da Maga tega vprašanja ne more požreti na način, kot si je Trump to predstavljal.
"Vsi ti iracionalni koraki, denimo tudi v zvezi z vojsko, služijo odvračanju pozornosti gibanja Maga od problema v zvezi z dokumenti, ki ga bo moral Trump v prihodnosti na nek način vseeno razrešiti," je prepričan sogovornik.
Vse je namenjeno krepitvi oblasti doma
Notranji konflikti, ki že nekoliko dišijo po po državljanski vojni, imajo vpliv tudi na angažiranje Trumpove administracije na tujih kriznih žariščih, denimo v Ukrajini in Gazi.
"Trump si zelo želi Nobelove nagrade, želi si biti všečen in nastopati kot mirovnik, ki se bo v zgodovino vpisal kot pozitivna figura. Ampak to lahko gledamo v luči tega, kako mu lahko podoba mirovnika koristi notranjepolitično pri konsolidaciji gibanja Maga, pri prepričevanju ostankov zmernega republikanskega krila in nenazadnje demokratov. S svojimi nastopi na mednarodnem parketu si poskuša dvigniti kredibilnost oziroma rejting doma, sploh pri tistih, ki se s konflikti ne strinjajo in menijo, da se ne bi smeli dogajati, kot tudi pri tistih, ki ZDA še vedno vidijo v vlogi svetovnega policaja, čeprav si Trump te vloge ne želi," pojasnjuje Deželan.
Vendar pa kljub bolj spravljivim besedam glede Ukrajine kot mirovnim prizadevanjem na Bližnjem vzhodu v zadnjih tednih to ne zmanjšuje izolacije ZDA. Nenazadnje je tudi Evropi postalo jasno, da bo morala sama poskrbeti za varnost na svojih vzhodnih mejah, na kar kažejo tudi besede Ursule von der Layen glede zračnega ščita proti dronom.
"Pri tem negotovost ostaja glede pomoči ZDA, katerih vojska in obveščevalna sfera temeljita na visoki profesionalnosti, ki pa se z notranjimi pogromi oziroma grožnjami krha. Vemo namreč, da so mnogi totalitarni voditelji zaradi konsolidacije notranje oblasti obračunali v vojaškimi vodji, ki naj bi jih ogrožali. S tem močno oslabijo svoje obrambne in varnostne sisteme, kar pa pomeni nevarnost tudi za Evropo. Ne vemo namreč, ali bodo ZDA Evropi še vedno nudile obrambne sisteme, ki jih trenutno nujno potrebuje in jih sama ne more nadomestiti na kratek rok," razmišlja Deželan.
