Nedelja, 25. 4. 2021, 21.53
3 leta
Se bliža konec Velike Britanije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
21
Škoti so odšli na referendum že leta 2014, a je takrat 55,3 odstotka škotskih volivcev zavrnilo škotsko neodvisnost. Za neodvisnost je glasovalo 44,7 odstotka Škotov. Bo na morebitnem novem referendumu kaj drugače? Javnomnenjske ankete, po katerih so enkrat v vodstvu zagovorniki, drugič nasprotniki neodvisnosti, kažejo, da bi bil izid zelo tesen.
Škotski zagovorniki osamosvojitve zahtevajo ponovni referendum o neodvisnosti, zaradi česar številni analitiki že napovedujejo konec Velike Britanije. Bo ta večstoletna otoška unija res kmalu začela pokati po šivih?
Škoti bodo 6. maja odšli na volitve, na katerih bodo izvolili nove poslance škotskega parlamenta. Velika zmaga se nasmiha Škotski nacionalni stranki (SNP), ki obljublja nov referendum o osamosvojitvi Škotske od Velike Britanije.
Škotski nacionalisti vodijo v anketah
Po javnomnenjskih anketah z začetka aprila bi SNP, ki jo vodi Nicola Sturgeon, dobila od 47 do 53 odstotkov glasov. Daleč zadaj na drugem mestu so konservativci (od 20 do 23 odstotkov), ki jim tesno sledijo laburisti (od 18 do 20 odstotkov).
Škoti so na referendum odšli že leta 2014, ko je za osamosvojitev od Velike Britanije glasovalo 44,7 odstotka, za obstanek pa 55,3 odstotka volivcev (volilna udeležba je bila 84,6-odstotna). Zdelo se je torej, da je škotskim zagovornikom samostojnosti zmanjkalo sape.
Večina Škotov proti brexitu
Nato pa se je večina britanskih volivcev, ki so junija 2016 odšli na referendum o izstopu Velike Britanije iz EU, odločila za brexit. Tabor zagovornikov britanskega izstopa je prevladal, ker so za izstop glasovali predvsem Angleži in Valižani.
Škotska premierka Nicola Sturgeon glasove med Škoti nabira z obljubo, da bodo po volitvah zahtevali nov referendum o škotski neodvisnosti.
Na drugi strani pa je večina volivcev na Severnem Irskem in Škotskem glasovala za obstanek v EU. Proti brexitu je bilo na referendum 62 odstotkov škotskih volivcev in 56 odstotkov severnoirskih volivcev.
Boris Johnson proti novemu referendumu
Brexit je tako spet odprl Pandorino skrinjico škotske odcepitve od Velike Britanije. SNP, ki vlada na Škotskem, je že pred referendumom o britanskem izstopu iz EU napovedala, da bo zahtevala nov referendum o škotski osamosvojitvi, če bo na ravni Velike Britanije izglasovan izstop EU, ne pa tudi na Škotskem.
Britanski premier Boris Johnson je večkrat poudaril, da ne bo dovolil novega referenduma o škotski neodvisnosti. Če bo večina v škotskem parlamentu podprla nov referendum, Johnson pa ga bo zavračal, nekateri politični analitiki že opozarjajo, da se bo Velika Britanija v tem primeru iz unije, ki temelji na soglasju, spremenila v unijo, ki temelji na zakonski prisili.
Konservativna Alba kot tekmec bolj levi SNP
Oktobra lani je bila SNP v eni od anket že na 58 odstotkih, nato pa je podpora malce padla. Vprašanje je tudi, koliko glasov bo SNP odščipnila nova stranka Alba nekdanjega škotskega premierja in predsednika SNP Alexa Salmonda.
Alex Salmond je bil med letoma 2007 in 2014 škotski premier. Po izgubljenem referendumu leta 2014 je napovedal svoj odhod s položaja premierja in predsednika SNP. Zamenjala ga je njegova namestnica Sturgeonova. Leta 2018 je izstopil iz stranke zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju. Leta 2020 ga je sodišče opralo krivde. Od marca letos je Salmond predsednik nove stranke Alba (to je ime za Škotsko v keltščini), ki je v nasprotju s SNP precej bolj konservativno usmerjena.
Salmond se je moral posloviti s čela SNP zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju. Sam je vedno trdil, da je nedolžen in da je v ozadju zarota Sturgeonove in njenega moža Petra Murrella. Pozneje je bil na sodišču opran krivde.
SNP upa na prepričljivo večino
Glede na ankete Alba ne bo dobila nobenega sedeža v 129-članskem škotskem parlamentu, pogovorno imenovanem tudi Holyrood (to je ime soseske v škotski prestolnici Edinburgh, v katerem je stavba parlamenta).
SNP ima v trenutnem sklicu le 61 sedežev, zato je vlada Sturgeonove manjšinska (za večino je potrebnih vsaj 65 sedežev). Zdaj škotski nacionalisti seveda upajo, da bodo maja letos dobili prepričljivo večino in bodo lahko znova sestavili večinsko vlado (tako kot po volitvah leta 2011), ki se bo lahko odločno postavila po robu Londonu.
Vse več Angležem je malo mar za Škotsko
Težava za Johnsona pri njegovem zavračanju novega škotskega referenduma je, da je vse več Angležev prepričanih, da se bodo Škoti v prihodnosti osamosvojili in da so vse manj navdušeni nad tem, da bi jim London to preprečeval.
Britanski premier Boris Johnson, ki si seveda ne želi, da bi postal zadnji britanski premier v zgodovini, nasprotuje novemu škotskemu referendumu. Številni analitiki so prepričani, da je prav velika osovraženost Johnsona na Škotskem razlog, da se številni Škoti želijo osamosvojiti od Londona. Zadnje dneve pa v krogih konservativne stranke – tako v Edinburgu kot v Londonu – kroži zamisel, da bi Johnson prehitel Sturgeonovo in na hitro razpisal referendum o škotski neodvisnosti. S tem bi Sturgeonovi izbil iz rok njeno glavno orožje, hkrati pa naj bi na takem hitrem referendumu nepripravljeni zagovorniki neodvisnosti imeli manj možnosti za zmago.
Tako je anketa iz januarja letos, ki jo je objavil Sunday Times, pokazala, da 49 odstotkov Angležev in Valižanov ter 60 odstotkov Severnih Ircev meni, da se bodo Škoti osamosvojili v prihodnjih desetih letih. Za to, ali se bo to zgodilo, je 45 odstotkom angleškim volivcem vseeno ali celo podpirajo odhod Škotov.
Združitev Severne Irske z Irsko
Britanski novinar in vojaški zgodovinar Max Hastings je v ameriškem Bloombergu zapisal, da je Velika Britanija zelo blizu propada, ne samo zaradi Škotske, ampak tudi zaradi Severne Irske. Medtem ko Irska cveti, je Severna Irska gospodarsko nad vodo samo zaradi subvencij Londona. Prepričan je, da se bo v času ene generacije zgodila irska združitev.
Prepričan je tudi, da Angleži ne bodo preveč vznemirjeni zaradi odhoda Škotov in Severnih Ircev. Če bo Škotska odšla iz Velike Britanije, bo to posledica angleške ošabnosti in neumnosti, trdi Hastings.
Dobro za Irsko, slabo za Škotsko, Wales in Anglijo
Glede Valižanov pa Hastings pravi, da ti ne bodo podprli neodvisnosti Walesa, ker je ta še bolj odvisen od angleške pomoči kot Škotska. Hastings tudi meni, da bo razpad Velike Britanije dobra novica za Irsko, toda slaba za Škotsko, Wales in Anglijo.
V Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, kot je polno uradno ime Velike Britanije, živi 68 milijonov ljudi, od tega jih v Angliji, ki obsega okoli šestdeset odstotkov britanskega ozemlja, živi kar 84 odstotkov. Na Škotskem, ki zavzema okoli tretjino britanskega ozemlja, pa živi 5,5 milijona ljudi. Ostanek Velike Britanije brez Škotske in Severne Irske bi tako obdržal veliko večino britanskega prebivalstva, bi bil pa ozemeljsko precej manjši. Kot tudi opozarja Max Hastings, bi lahko Anglija v primeru razpada Velike Britanije izgubila stalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Propad Veliki Britaniji napoveduje tudi škotski novinar Gavin Esler, ki je letos februarja izdal knjigo How Britain ends: english nationalism and the rebirth of four nations (sl. Konec Velike Britanije: angleški nacionalizem in ponovno rojstvo štirih narodov).
Usodni vzpon angleškega nacionalizma?
Temeljna misel knjige je, da lahko Velika Britanija preživi irski, škotski in valižanski nacionalizem, ne more pa preživeti angleškega nacionalizma. Medtem ko se je v Veliki Britaniji v začetku 20. stoletja oblikovala velika volilna koalicija keltskih obrobij in severne Anglije (ki je ohranjala Veliko Britanijo), je leta 1979 z zmago konservativcev pod vodstvom Margaret Thatcher prišlo do kulturne, politične in ekonomske prevlade južne Anglije.
Konservativci so se sčasoma vsebinsko preoblikovali v angleško nacionalno stranko, nekoč laburistični volivci na Škotskem so začeli voliti SNP, usodni udarec britanski ideji pa je bil po Eslerjevem mnenju brexit, ki bo potopil Veliko Britanijo.
Gospodarske težave neodvisne Škotske?
O škotski neodvisnosti se je pred dnevi v Bloombergu razpisal tudi Škot Niall Ferguson, ki je trenutno eden od najbolj znanih zgodovinarjev na svetu. V ZDA živeči Ferguson, ki nasprotuje škotski osamosvojitvi, pravi, da je škotska želja po novem referendumu delno posledica velike Johnsonove nepriljubljenosti med Škoti, in to zato, ker Johnson "igra" vzvišenega angleškega snoba.
"To je škotska nafta." To je bil slogan SNP iz sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, s katerim so poskušali Škote prepričati, da bodo dobički od prodaje nafte gospodarska podlaga za neodvisno Škotsko. Nafto je v Severnem morju odkrila naftna družba BP leta 1970. Dobički od nafte gredo v London, čeprav devetdeset odstotkov naftnih polj leži v škotskem delu morja. Na drugi strani številni opozarjajo, da črpanje nafte počasi upada in da nafta ne bo mogla večno biti gospodarska podlaga morebitne neodvisne Škotske.
Ferguson se sprašuje, kako gospodarsko uspešna bo morebitna neodvisna Škotska, saj severnomorske nafte počasi zmanjkuje (vrh črpanja je bil leta 1999). Sprašuje se tudi, kakšno valuto bo imela Škotska in kdaj se bo sploh lahko včlanila v EU.
Težava za britansko nacionalno varnost
Opozarja tudi, da bo škotska neodvisnost vplivala tudi na britansko nacionalno varnost. Britanska jedrska strategija namreč temelji na jedrskem orožju na podmornicah, ki imajo oporišče v škotskem pristaniškem kraju Faslane.
21