Četrtek, 15. 4. 2021, 18.55
3 leta, 7 mesecev
To je osovražena šola za elito, ki vlada vsej državi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
11
Znamenita francoska elitna šola Ecole nationale d'administration (ENA) ima sedež v Strasbourgu (na fotografiji), del prostorov pa je tudi v Parizu.
Ecole nationale d'administration velja za valilnico najbolj vrhunskih kadrov za francosko državno upravo in francoska podjetja. Toda zaradi elitizma je ta šola zelo osovražena med številnimi Francozi, zaradi česar je francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal njeno ukinitev.
Zgodba Ecole nationale d'administration (po slovensko Državna šola za javno upravo), ki je bolj znana po svoji kratici ENA, se je začela leta 1945. Ustanovil jo je francoski junak boja proti Hitlerjevi Nemčiji, general Charles de Gaulle, ki je tedaj vodil začasno francosko vlado.
Zamenjava vichyjskih uradnikov z de Gaullovimi ljudmi
Kot je za AFP povedala sociologinja Annabelle Allouch z Univerze v Pikardiji, je de Gaulle z ustanovitvijo ENA želel vzpostaviti državni nadzor nad usposabljanjem visokih državnih uradnikov ter obenem izločiti tiste uradnike, ki so sodelovali z vichyjskim režim (ta je kolaboriral z nacistično Nemčijo), in jih nadomestiti z novimi, de Gaullu zvestimi državnimi uradniki.
Sprva je bilo mišljeno, da bo ENA svoje študente nabirala med vsemi francoskimi regijami in vsemi francoskimi družbenimi sloji. S tem bi razbili predvojno kadrovanje v francosko državno upravo, ko je vsako ministrstvo imelo svoj postopek zaposlovanja in svoja merila, kar je vodilo v vzpostavljanje zaprtih omrežij, ki so skoraj izključno dajala prednost zgornjemu sloju francoske družbe.
Novo državno plemstvo?
A ENA po mnenju njenih kritikov ni uresničila ideje, za katero je bila ustanovljena: da bi bili ljudje uspešni glede na svojo nadarjenost, ne pa glede na svoj izvor. "Namesto trdnjave republikanske meritokracije je hitro postala nasprotje tega: zibelka reprodukcije družbenih elit," pravi Alloucheva.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je šolanje na ENA končal leta 2004. V okviru študija se je tudi usposabljal na francoskem veleposlaništvu v Nigeriji. Pred prihodom na ENA je magistriral iz javne uprave na Pariškem inštitutu za politične študije, ki prav tako velja za prestižno izobraževalno ustanovo. Po diplomi na ENA je dobil službo na finančnem ministrstvu. V slogu številnih diplomantov ENA je leta 2008 iz javnega sektorja odšel v zasebni – na dobro plačano delovno mesto v banki Rothschild&Cie, kjer je postal milijonar. Nekaj let pozneje se je vrnil v javni sektor in politiko.
Sloviti francoski sociolog in nekdanja ikona francoske levice Pierre Bourdieu je za ENA in druge francoske elitne šole nekoč dejal, da so postale novo državno plemstvo, ki je zamenjalo staro aristokracijo.
ENA ni za delavske družine in novopečene bogataše
Tudi profesor politologije Jean-Michel Eymeri-Douzans, eden od največjih poznavalcev ENA, je za BBC povedal, da je na ENA zelo malo študentov, ki bi prihajali iz delavskih družin.
Starši študentov ENA, ki usposablja svoje študente za delo v državni upravi, so pogosto sami višji državni uradniki. "To je šola za elito," trdi Eymeri-Douzans, a dodaja, da premoženje ni glavno merilo za ENA. "Težava je kulturna. /.../ To je majhen svet meščanskih družin. Če si novopečeni bogataš, če imaš polne žepe denarja, a nimaš kulture in izobrazbe, potem te ni tam," pravi Eymeri-Douzans.
Valilnica kadrov za državno upravo in korporacije
Diplomanti ENA pogosto posežejo po najvišjih državnih položajih – tudi predsedniških, premierskih in ministrskih. Poleg Macrona sta dva od treh zadnjih francoskih predsednikov diplomirala na ENA: socialist Francoise Hollande in konservativec Jacques Chirac.
Smetana smetane. To naj bi bili diplomanti ENA, ki po uspešnem študiju zlahka dobijo visoke položaje v državni upravi in gospodarstvu. Tudi številni francoski politiki so obiskovali ENA. Na fotografiji: študenta ENA med odmorom.
Tudi številni direktorji velikih francoskih podjetij so diplomirali na ENA, čeprav ta šola ni bila mišljena za usposabljanje gospodarstvenikov. Diplomanti ENA, ki jim Francozi pravijo enarques, pogosto prehajajo med službami v prestižnih državnih institucijah in dobro plačanimi službami v zasebnem gospodarstvu.
Uradniško-menedžerske dvoživke
Francozi temu prehajanju iz državne uprave, kjer je nakopičena javna moč, v dobičkonosno gospodarstvo pravijo pantouflage (pomensko težko prevedljivi izraz izvira iz francoske besede za copate, op. p.). Številni zato na enarques gledajo kot na incestno elitno omrežje, ki je nedosegljivo za večino, piše AFP.
Zagovorniki ENA po drugi strani poudarjajo, da ta s strogim sistemom šolanja omogoča le najsposobnejšim, da dobijo položaje v oblastnih strukturah.
Težki sprejemni izpiti
Za študij na ENA se vsako leto prijavi na stotine kandidatov (večinoma so sredi dvajsetih let ali v poznih dvajsetih letih in imajo že diplomo katere od prestižnih univerz), le približno vsakemu desetemu pa uspe priti skozi gosto sito.
Na ENA se usposablja nekaj več kot 500 študentov, na leto jih diplomira od 80 do 90. Letni proračun ENA je nekaj več kot 40 milijonov evrov, večino dobi iz javnih sredstev. Na fotografiji: vhodna glavna vrata v ENA.
Sprejemni postopek je tristopenjski, zajema pa tako pisne kot ustne izpite, v katerih preverjajo kandidatovo znanje z različnih področij, vključno z ekonomijo, pravom in mednarodnimi odnosi.
Nekateri se za sprejemne izpite pripravljajo več let
Za kandidate je najbolj strah vzbujajoč tako imenovani veliki ustni test pred žirijo. Tu kandidata sprašujejo v povezavi z neko temo, ki je lahko s kateregakoli področja: od tehnologije, politike do kakšnega filmskega žanra.
"To je eden od najbolj napetih trenutkov v postopku sprejemnih izpitov. Zahteva veliko znanja. Veliko, veliko, veliko znanja," pravi francoska antropologinja Irene Bellier. "Moraš se izkazati. To je neke vrste nastop, toda kandidati niso igralci. Je zelo napeto." Ne preseneča, da se nekateri za sprejemne izpite na ENA pripravljajo nekaj let.
Uspeh na ENA tlakuje pot k boljši službi
Uspešni kandidati se potem na ENA usposabljajo in opravljajo pripravništva. Vsako leto diplomira od 80 do 90 študentov. Na koncu študija so razvrščeni glede na uspeh, ki določa, za katera delovna mesta se lahko prijavijo.
V letih 2018 in 2019 je Francija doživela množične proteste rumenih jopičev. Na fotografiji: protestnik v rumenem jopiču nosi napis, ki se v slovenščini glasi: kapitalizem nas ubija – spremenimo se – revolucija. Da bi vzel veter iz jader protestnikom, je Macron obljubil številne spremembe, med drugim tudi ukinitev ENA.
Tisti z najvišjimi ocenami lahko izbirajo med najvišjimi položaji, na primer v državnem svetu, finančnem inšpektoratu ali računskem sodišču, medtem ko manj uspešne študente čakajo manj prestižna delovna mesta.
Rumeni jopiči izsilijo konec ENA
Zdaj je Macron, ki je tudi sam leta 2004 diplomiral na ENA (ter prehajal med službami v državni upravi in dobro plačanimi službami v zasebnem gospodarstvu), napovedal njen konec. Verjetno tega ne bi storil, če ne bi v letih 2018 in 2019 izbruhnili množični protesti tako imenovanih rumenih jopičev.
Rumeni jopiči so bili levičarsko populistično gibanje, ki ga je sprožila Macronova ekološko spodbujena podražitev goriv za avtomobile. Rumeni jopiči so nato poleg znižanja cen goriv zahtevali še nižje davke za navadne državljane in višje davke za bogatejše, višjo minimalno plačo, ohranitev socialne države ...
Namesto ENA nova, Macronova ENA?
Da bi pomiril njihov bes, zaradi katerega je v Franciji že malo zadišalo po novi francoski revoluciji, je Macron, ki je bil za rumene jopiče predsednik bogatih Francozov, napovedal več "ljudskih" ukrepov, med njimi tudi ukinitev osovražene ENA.
Namesto ENA bo Macron, ki ga prihodnje leto čakajo predsedniške volitve, ustanovil novo šolo z imenom Institut du service public (po slovensko Inštitut za javno upravo). Delovala bo podobno kot ENA, le da bo imela dodatno poslanstvo, in sicer krepitev raznolikosti. Lahko bi ji rekli tudi Macronova ENA 2.0.
11