Nedelja, 4. 4. 2021, 22.30
3 leta
Indijanski poglavar, ki dviga prah v Nemčiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,65
34
Zagovorniki politične korektnosti v Nemčiji so prepričani, da je izraz Indijanec diskriminatoren do ameriških staroselcev in ga ne bi smeli več uporabljati.
Politična korektnost in kultura izbrisa se krepita tudi v Nemčiji. Neka političarka Zelenih se je tako morala opravičevati zaradi svojih spominov na otroštvo, nekemu uglednemu zgodovinarju pa so, ker je belopolt, odpovedali spletno predavanje o afriški kolonialni zgodovini.
V Nemčiji bodo septembra letos zvezne parlamentarne volitve. Glede na to, da je Nemčija najpomembnejša članica EU, bodo te volitve verjetno imele vseevropski vpliv. Po zadnjih javnomnenjskih anketah prednost CDU/CSU kopni. Trenutno so pri 27 odstotkih. Sledijo jim Zeleni z 22 odstotki.
Nemški "zbujenci"
Po napovedih je velika verjetnost, da bo po volitvah Nemčijo vodila koalicija CDU/CSU in Zelenih. V tem primeru lahko pričakujemo, da bo nemška vladna politika na nekaterih področjih še bolj levo usmerjeno.
Dejstvo je, da se na nemški levici, kamor spadajo tudi Zeleni, vse bolj zgledujejo po tako imenovanih "zbujencih" oziroma po tako imenovani woke ideologiji (tudi wokeism oziroma wokizem), ki se krepi v angleško govorečih državah. Sem spadajo politična korektnost, identitetna politika in tako imenovana kultura izbrisa (cancel culture).
"Indijanski poglavar" Bettina Jarasch
Primer politične korektnosti nemških "zbujencev" so zadnji dogodki v stranki Zelenih. Vse se je začelo na zborovanju berlinskih Zelenih, kjer je med drugim potekal javni pogovor med vodjem berlinskih Zelenih Wernerjem Grafom in Bettino Jarasch, vodilno kandidatko Zelenih na jesenskih volitvah v berlinski mestni oziroma deželni parlament.
Dvainpetdesetletna Bettina Jarasch, ki je kandidatka Zelenih za novo berlinsko županjo, je nedavno ugotovila, da je v njeni stranki veliko gorečih zagovornikov politične korektnosti in da mora zelo previdno izbirati svoje besede.
V sproščenem pogovoru, ki je bil objavljen tudi v videoposnetku, je Graf Jaraschevo med drugim vprašal, o čem je kot otrok sanjarila, da bo počela kot odrasla. Jarascheva je odgovorila, da je kot otrok želela postati indijanski poglavar – Indianerhäuptling v nemščini. Oba, Graf in Jarascheva, sta se po njenem odgovoru zasmejala.
Posipanje s pepelom in cenzura
Do smeha pa ni bilo številnim njunim bolj "zbujenim" strankarskim kolegom. Motila jih je beseda Indianer, Indijanec, saj da je diskriminatorna do ameriških staroselcev, piše nemški časnik Tagesspiegel. Namesto Indijanec oziroma Indijanci bi morala Jarascheva po njihovem mnenju uporabiti oznako Ureinwohner Amerikas (ameriški staroselci) ali Indigene völker (prvotna ljudstva).
Jarascheva se je nato skesano opravičila. Svojo uporabo izraza indijanski poglavar je označila za nepremišljen spomin na otroštvo in samokritično dodala, da se mora tudi ona sama še veliko naučiti. Ni pa ostalo samo pri posipanju s pepelom, saj so Zeleni nato še cenzurirali videoposnetek – njene besede o indijanskem poglavarju so preprosto izrezali.
Zeleni kot stranka prepovedi?
Ker je precej možnosti, da bodo Zeleni po letošnjih volitvah imeli pomembno vlogo v novi nemški vladi, je seveda berlinska indijanska afera postala vsenemška tema. Glavni urednik nemškega časopisa WirtschaftsKurier Oliver Stock je v svojem komentarju zapisal, da je to še en dokaz več, da so Zeleni stranka prepovedi.
Zeleni so zaradi okoljskih razlogov tudi zadržani do gradenj enodružinskih stanovanjskih hiš. Neko okrožje v Hamburgu, ki mu vladajo Zeleni in SPD, tako v svojih prostorskih načrtih ne predvideva več zemljišč za gradnjo enodružinskih hiš.
"V stranki velja: ničelna toleranca do drugače mislečih. Kdo bi volil kaj takega? Najprej so bili davki, nato enodružinske stanovanjske hiše in zdaj še besede, ki jih vsi uporabljamo. (…) Zelenim gre za spreminjanje miselnosti. Pol leta pred volitvami je na vsakem od nas odločitev, ali želimo pri tem sodelovati ali ne," svari Stock.
"Zeleni varuhi moralnosti"
"Tam, kjer so misli in razprave o njih tabu, prevlada nasprotje svobode in demokracije. Kjer med življenjskimi modeli ni konkurence, tam so dolgčas, povprečnost in socializem. In ravno v to smer vodijo zeleni varuhi moralnosti," je med drugim še zapisal Stock.
Afera indijanski poglavar pa ni edina afera, ki je povezana z "zbujenci" in zadnje dneve dviga prah v Nemčiji. Nedavno je mesto Hannover želelo v okviru mednarodnih tednov boja proti rasizmu organizirati štiri spletne razprave. Tri spletne razprave so spravili pod streho, eno pa so odpovedali.
Nemški zgodovinar Helmut Bley
Odpovedana je bila spletna razprava oziroma dogodek, na katerem bi ugledni nemški zgodovinar Helmut Bley imel predavanje o Afričanih in kolonializmu v Afriki. Kot piše nemški Tageszeitung, je Bley znan po tem, da od šestdesetih let prejšnjega stoletja razkriva zločine v nemških afriških kolonijah.
Lahko beli zgodovinar iz Evrope predava o afriški zgodovini in zgodovini kolonializma v Afriki? Nekateri v Nemčiji menijo, da ne sme.
Leta 2013 se je na sodišču uspešno zagovarjal zaradi svoje znanstvene ugotovitve, da je nemški general Paul von Lettow-Vorbeck v Afriki izvajal vojne zločine in zločine proti človeštvu. Na sodišče je moral, ker so ga hčerke pokojnega generala cesarske Nemčije tožile zaradi očrnitve spomina na očeta.
Ali belec lahko predava o afriški zgodovini?
Kljub temu je bil Bley nesprejemljiv za nemško organizacijo za boj proti rasizmu Idira. Zanjo je bilo nesprejemljivo, da bi ravno neki belec predaval o tem, kako je treba razmišljati o zgodovini Afrike in o Afričanih. Na koncu je mesto spletni dogodek z Bleyem odpovedalo.
Svea Ostermeier, članica Idire, je za Tageszeitung pojasnila, da bi bilo boljše, če že gre za izrecno zgodovino temnopoltih, da dobijo besedo predvsem temnopolti, saj so ti v pretežno beli družbi že tako ali tako premalo slišani.
Bley trdi, da je žrtev izbrisa in cenzure
Bley pa je prepričan, da je žrtev kulture izbrisa. Bley se je pred spletnim dogodkom pogovarjal s predstavnicami Idire, med katerimi je bila tudi Ostermeierjeva. Te so pogovor z njim zapustile in pozneje tudi odpovedale svojo udeležbo na spletnem dogodku, na katerem bi imel Bley svoje predavanje. Dan pozneje so Bleya poklicali z mestne uprave in sporočili, da je njegovo predavanje odpovedano.
Napačna odločitev neke uradnice z mestne uprave, je prepričan Bley, ki pa ves dogodek postavlja v širši kontekst. Kot pravi, obstaja široko gibanje za cenzuro, ki je prepričano, da imajo samo ljudje, ki so prizadeti zaradi neke težave, edini pravico govoriti o njej.
34