Nedelja, 9. 11. 2025, 9.15
1 ura, 55 minut
Celotno mesto se je iz BiH preselilo v Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,24
Bosansko-hercegovska Agencija za delo navaja, da je Slovenija že leta najbolj iskana destinacija za obrtnike, Nemčija pa za medicinske sestre in tehnike.
V zadnjem desetletju je Slovenija postala "obljubljena dežela" za delavce iz BiH. Po uradnih podatkih Agencije za delo in zaposlovanje BiH je v desetih letih v Slovenijo odšlo kar 125.045 delavcev. V Nemčijo je prek iste agencije v tem obdobju odšlo 6.679 ljudi. Za primerjavo: Tuzla ima 110.979 prebivalcev, Zenica 110.663, Bijeljina 107.715 in Mostar 105.977, torej število bosansko-hercegovskih delavcev v Sloveniji presega število prebivalcev celih mest, ugotavlja spletni portal Buka.
Agencija navaja, da je Slovenija že leta najbolj iskana destinacija za obrtnike, Nemčija pa za medicinske sestre in tehnike.
Nemčija ni presenetljiva, saj so ljudje tja hodili že prej, slovenski "bum" pa preseneča; samo v prvih devetih mesecih lanskega leta se je v Sloveniji prek Agencije zaposlilo 9.934 državljanov BiH, kar je velikost manjše občine.
V čem je skrivnost Slovenije?
Slovenija svojo privlačnost še povečuje z novimi delovnimi pravili. Od 1. januarja 2026 bo uveden bolj prilagodljiv model za zaposlene, starejše od 58 let ali z najmanj 35 leti delovne dobe. Delavci bodo lahko izbirali med prostim petkom, podaljšanim vikendom ali šesturnim delovnikom z modelom "80–90–100": 80 odstotkov delovnega časa se dela, 90 odstotkov plače se izplača, 100 odstotkov prispevkov pa gre v polnem znesku, poroča svijet24. Državni sekretar ministrstva za delo Dan Juvan je sporočil, da se lahko upravičeni zaposleni o modelu pogajajo s svojimi delodajalci.
Cilj je izboljšati delovne pogoje in produktivnost, zlasti za starejše delavce ali tiste z dolgo delovno dobo. Slovenija se tako pridružuje državam, ki že preizkušajo krajši delovni čas in fleksibilnejše urnike, v družbi s Švedsko, Finsko, Islandijo, Nizozemsko. Čeprav šesturni delovnik v EU ni standard, nekatera podjetja in javni zavodi glede tega opažajo dobre rezultate.
Kje vse so prednosti?
Prednosti krajšega delovnega časa so dobro znane: večja produktivnost in koncentracija, manj stresa in utrujenosti, več časa za družino in počitnice. Zmanjša se odsotnost z dela, izboljšata se duševno zdravje in zadovoljstvo z delom, piše Dnevno. Eurostat beleži, da so zaposleni v EU lani delali povprečno 36 ur na teden (leta 2014 še 37). Najdlje delajo v Grčiji (39,8), sledijo Bolgarija (39), Poljska (38,9) in Romunija (38,8). Najkrajši delovni teden je na Nizozemskem (32,1), sledijo Danska, Nemčija in Avstrija (po 33,9). V Bosni in Hercegovini je povprečje 41,1 ure na teden, kar je bistveno več kot znaša povprečje EU, na Hrvaškem pa 37,8.
V praksi to pomeni, da medtem ko se Bosna in Hercegovina še naprej bori z nizkimi plačami in dolgim delovnim časom, Slovenija privablja s stabilnimi pogodbami, organiziranim sistemom in vse bolj prilagodljivimi delovnimi pogoji. V kombinaciji s pomanjkanjem delovne sile v regiji in odprtimi oglasi (denimo 12.099 zaposlitev na 8.020 oglasih leta 2023, v primerjavi z 18.312 leta 2022) je jasno, zakaj mnogi iščejo delo čez mejo.
