Sreda, 17. 3. 2021, 20.52
2 leti, 11 mesecev
Je to začetek konca črne ovce nemške politike?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
2
Nad AfD, ki jo v bundestagu vodi istospolno usmerjena Alice Weidel, se zadnje čase zgrinjajo črni oblaki. Stranka je pod drobnogledom zveznega urada za zaščito ustavo, nedavno je doživela dva poraza, javnomnenjska podpora pa se je ustalila ob približno desetih odstotkih.
Alternativa za Nemčija (AfD) je na zadnjih dveh deželnih volitvah doživela hud osip glasov. Kaj to pomeni za stranko, ki se je leta 2017 prebila v nemški parlament zaradi množičnega nezadovoljstva nad politiko na stežaj odprtih vrat za migrante?
Vse se je začelo z evrsko krizo na koncu prvega desetletja 21. stoletja. V Nemčiji se je okrepil evroskepticizem, vse več Nemcev se je navduševalo nad ponovno uvedbo nemške marke, številni so bili tudi prepričani, da je kanclerka Angela Merkel premalo stroga do prezadolženih držav na jugu EU.
Protievrska AfD
Leta 2013 je bila tako ustanovljena protievrska stranka z imenom Alternativa za Nemčijo (AfD). Na zveznih nemških volitvah istega leta je za las zgrešila vstop v nemški bundestag. AfD je dobila 4,7 odstotka glasov, za vstop v bundestag bi morala dobiti vsaj pet odstotkov glasov.
Takrat je bil glavni obraz stranke ekonomist in nekdanji član CDU Bernd Lucke. Leta 2014 je stranki uspel vstop v Evropski parlament ter vstop v tri deželne parlamente na vzhodu Nemčije – saški, brandenburški in turinški deželni parlament.
Migrantska kriza nov veter v jadra AfD
Stranka, ki je bila od samega začetka razdeljena na bolj liberalno in bolj nacionalnokonservativno usmerjeno krilo, je leta 2015 zaradi notranjih zdrah zašla v krizo. Predstavnica nacionalnega krila Frauke Petry je z vrha izpodrinila Luckeja, ta je užaljeno izstopil iz stranke.
AfD obstaja manj kot deset let, a je v tem obdobju doživela že precej sprememb na vrhu. Na začetku je bil glavni v stranki Bernd Lucke. Z vrha ga je izpodrinila Frauke Petry (na fotografiji), zaradi česar je užaljeni Lucke izstopil iz stranke in ustanovil novo stranko. A tudi Petryjeva je na koncu v znotrajstrankinem merjenju moči še pred zveznimi volitvami leta 2017 potegnila krajši konec. Tudi ona je na koncu izstopila iz AfD in ustanovila lastno stranko.
Morda bi stranka počasi utonila v pozabo, če ne bi pozno poleti in zgodaj jeseni 2015 izbruhnila migrantska kriza. Politika odprtih vrat, ki je omogočila množični prihod beguncev in migrantov, je dala nov veter v jadra AfD.
Volilni uspehi stranke
Stranka se je z vnetim nasprotovanjem politiki odprtih vrat za migrante kot po tekočem traku prebijala v deželne parlamente, tudi na zahodu Nemčije, jeseni 2017 pa je na volitvah v nemški zvezni parlament dobila 12,6 odstotka glasov in postala tretja najmočnejša stranka v Nemčiji.
Pred AfD sta bili samo zmagovalka CDU/CSU in SPD. Ta dve stranki sta tudi znova oblikovali veliko koalicijo, tako da je AfD postala najmočnejša opozicijska stranka v bundestagu. Velik volilni uspeh je AfD dosegla kljub temu, da so se pred volitvami znova pojavile razprtije na vrhu stranke.
AfD pod budnim očesom države
Namesto Petryjeve sta glavna obraza stranke postala malce bolj liberalno usmerjena Alice Weidel in bolj nacionalno usmerjeni Alexander Gauland. Še bolj desno od Gaulanda pa se je okoli Björna Höckeja iz Turingije oblikovalo desno usmerjeno krilo (der Flügel).
Starosta AfD Alexander Gauland (levo) skupaj z Weidlovo vodi poslansko skupino AfD v bundestagu. Bil je med ustanovitelji AfD in bil med letoma 2017 in 2019 tudi njen sopredsednik. Od leta 2019 je častni predsednik AfD. Gauland, ki je kot mladenič iz komunistične Vzhodne Nemčije prebegnil na Zahod in bil dolga leta član CDU, velja za predstavnika nacionalnokonservativnega krila AfD. Še bolj desno je Björn Höcke, ki velja za vodjo skrajno desnega krila stranka. Zaradi Höckeja in njegovih privržencev je AfD prišla pod nadzor zveznega urada za zaščito ustave.
Höckejevo krilo je pod budnim očesom nemškega zveznega urada za zaščito ustave. Ta urad je Höckejevo krilo označil za ekstremistično organizacijo, marca letos pa uvedel nadzor nad celotno stranko zaradi suma širjenja skrajno desnih idej. AfD je pod budnim očesom tudi v številnih zveznih deželah.
"Sanitarni kordon" okoli AfD
Desno krilo je zlasti močno na vzhodu Nemčije, torej tam, kjer je stranka nadpovprečno uspešna (tu dobiva AfD nad 20 odstotki glasov). Druge nemške stranke se do AfD vedejo kot do nekakšne črne ovce. Kot kakšnega okuženca so jo izločili in se od nje ogradili z nekakšnim sanitarnim kordonom nesodelovanja.
Ko je bil 5. februarja lani liberalec Thomas Kemmerich v Turingiji za novega deželnega ministrskega predsednika izvoljen tudi z glasovi tamkajšnje AfD, je to razburkalo vso Nemčijo.
Primerjave z vzponom Hitlerja na oblast
Ker so skupaj z AfD glasovali tudi poslanci CDU v turinškem deželnem parlamentu, je celo odstopila takratna predsednica CDU Annegret Kramp-Karrenbauer.
Skupno glasovanje CDU, FDP in AfD pri volitvah novega ministrskega predsednika Turingije februarja lani so številni primerjali z vzponom NSDAP na oblast. Skupno glasovanje je bilo tudi tema ene od pustnih povork.
Nemški mediji so bili polni primerjav med glasovanjem v deželnem parlamentu v Turingiji in vzponom Hitlerjeve NSDAP v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Blamaža v Turingiji je glavna nemška medijska zgodba
AfD so nemški mediji naslikali kot nekakšen novi NSDAP, poslance CDU in liberalne FDP, ki so glasovali skupaj z AfD, pa so nekateri primerjali z nemškimi predvojnimi meščanskimi strankami, ki so NSDAP omogočile vzpon na oblast.
Blamaža v Turingiji je bila nekaj časa glavna medijska in notranjepolitična tema v Nemčiji, dokler se ni tudi v Nemčiji razmahnila pandemija novega koronavirusa.
AfD in nasprotovanje "diktatorskim" ukrepom
V obdobju pandemije se del AfD nagiba na stran ostrih nasprotnikov zajezitve pandemije z zapiranjem javnega in gospodarskega življenja, del pa svari pred preveč radikalnim nasprotovanjem ukrepom.
AfD poskuša nabirati politične glasove z nasprotovanjem vladnim ukrepom proti širjenju novega koronavirusa. Maja lani je tako AfD organizirala protest proti zajezitvenim ukrepom, češ da ti samo širijo pretiran strah med ljudmi in ogrožajo ustavni red.
Nasprotniki zapiranja javnega in gospodarskega življenja znotraj AfD tokrat nemško vlado na čelo z Merklovo obtožujejo, da je uvedla diktaturo v slogu Hitlerja iz leta 1933. A nasprotovanje protikoronskim ukrepom AfD ne prinaša kakšnih občutnih volilnih glasov.
Hladna prha na volitvah
Na nedavnih deželnih volitvah v Baden-Württembergu in Porenju-Pfalškem je tako stranka doživela hud udarec. V obeh deželah je AfD obstala v parlamentu, a je doživela hud osip glasov v primerjavi s prejšnjimi volitvami.
Leta 2016 je tako AfD na volitvah v Baden-Württembergu dobila 15,1 odstotka glasov in se prvič prebila v deželni parlament. Letos pa je dobila le 9,7 odstotka glasov oziroma 5,4 odstotne točke manj.
Nemci letos jeseni volijo nov bundestag
Podobno je bilo v Porenju-Pfalškem. Leta 2016 je AfD tukaj dobila 12,6 odstotka glasov, letos pa 8,3 odstotka oziroma 4,3 odstotne točke manj.
Na deželnih volitvah v bogatem in gospodarsko močnem Baden-Württembergu so prepričljivo zmagali Zeleni, zlasti zaradi zelo priljubljenega deželnega ministrskega predsednika Winfrieda Kretschmanna (na fotografiji). Uspeh na deželnih volitvah je vplival tudi na javnomnenjsko podporo stranki na zvezni ravni. Po anketi agencije Forsa bi za Zelene, če bi bile zvezne volitve 17. marca, glasovalo 21 odstotkov volivcev, za CDU pa 29 odstotkov. Tretja bi bila SPD s 16 odstotki, četrta pa AfD z 10 odstotki.
Nemčijo letos jeseni, najverjetneje 26. septembra, čakajo zvezne volitve. Po javnomnenjskih anketah se AfD že dolgo časa giblje okoli desetih odstotkov. Pred njo so SPD, Zeleni in CDU/CSU.
Po volitvah koalicija med CDU/CSU in Zelenimi?
Nič torej ne kaže na to, da bi AfD letos povečala število glasov v primerjavi z letom 2017. Pravzaprav bo, če ankete držijo, velik uspeh, če ji bo uspelo ponoviti rezultat s prejšnjih volitev (12,6 odstotka).
Po volitvah številni pričakujejo, da se bo po avstrijskem zgledu oblikovala koalicija med CDU/CSU in Zelenimi. To morda pomeni, da se bo nemška vladna politika po naslednjih volitvah pomaknila še bolj na levo.
2