Četrtek, 31. 12. 2015, 12.10
8 let, 7 mesecev
To je ženska, ki se je Angela Merkel najbolj boji
Alternativa za Nemčijo (izvirno: Alternative für Deutschland, kratica AfD) je dokaj mlada stranka, ustanovljena je bila šele februarja 2013. V prvih vrstah te stranke so bili zlasti nekdanji člani CDU, ki so bili nezadovoljni s politiko nemške kanclerke glede reševanja evrske krize.
AfD, katere zaščitni znak in medijsko najbolj prepoznaven član je bil hamburški profesor ekonomije Bernd Lucke, je tako zagovarjala odpravo evra in razpustitev evroobmočja.
Če jim ni uspel preboj v nemški, pa jim je leta 2014 uspel preboj v Evropski parlament, nekaj sedežev so v letih 2014 in 2015 dobili tudi na deželnih volitvah: Saška, Brandenburg, Turingija, Hamburg in Bremen. V Evropskem parlamentu je AfD del zveze evropskih konservativcev in reformistov, kamor med drugim spadajo tudi britanski konservativci, evroposlanci vladajoče poljske stranke Zakon in pravičnost ter Neodvisni Grki, koalicijski partnerji Aleksisa Ciprasa.
Julija so delegati stranke na kongresu podprli Petryjevo, ki je tako prevzela vodenje AfD. Uradno ima AfD od julija dva sopredsednika: poleg Petryjeve še Jörga Meuthena, ki pa nima toliko vpliva v stranki kot ona. Razočarani Lucke je zaradi premika še bolj v desno zapustil stranko in kmalu ustanovil novo – Zvezo za napredek in preboj (izvirno: Allianz für Fortschritt und Aufbruch, kratica Alfa). Tudi del evroposlancev AfD je prestopil k Alfi.
Poglejmo javnomnenjske meritve: po podatkih javnomnenjske agencije Insa je novembra 2014 AfD podpiralo devet odstotkov nemških volivcev, največ do tedaj. Nato ji je podpora precej upadla, avgusta letos, po razkolu v stranki, bi zanjo glasovalo le 3,5 odstotka Nemcev.
Nemčijo marca 2016 čakajo tri pomembne deželne volitve, ki utegnejo biti, če se bo na njih stranka CDU slabo odrezala, usodne tudi za Merklovo. V bogati južnonemški zvezni deželi Baden-Württemberg, kjer krščanski demokrati upajo na ponovni prevzem oblasti, ima AfD trenutno med sedmimi in osmimi odstotki podpore, kar zadostuje za vstop v deželni parlament.
Če se bo AfD v obeh zveznih deželah dobro odrezala na račun CDU, krščanskim demokratom pa bo spodletel prevzem oblasti, se bo Merklovi kanclerski stolček začel spet bolj majati.
Strah pred vzponom AfD je tudi v ozadju spremembe nemškega zakona o financiranju političnih strank, ki sta ga pripravili koalicijski CDU/CSU in SPD. Ta zakon, ki ureja pravila o tem, koliko davkoplačevalskega denarja dobijo stranke glede na svoj volilni izid, je do zdaj določal, da državna sredstva, ki jih dobijo stranke, ne smejo presegati drugih prihodkov stranke (članarine, donacije …).
Tega bo zdaj konec, saj višina državnih sredstev ne bo več odvisna od višine prihodkov, ampak od višine dobička. Sporno pa je, da bo ta sprememba veljala za nazaj, tudi za leto 2015. Ker AfD s prodajo zlata leta 2015 ni imela dobička, bo v strankarski blagajni zazijala dvomilijonska luknja.
V dveh tednih oziroma od začetka decembra do 19. decembra je AfD uspelo zbrati za 1,34 milijona evrov donacij, toda v stranki svoje privržence svarijo, da še vedno niso na zeleni veji.