To je ženska, ki se je Angela Merkel najbolj boji

Alternativa za Nemčijo (izvirno: Alternative für Deutschland, kratica AfD) je dokaj mlada stranka, ustanovljena je bila šele februarja 2013. V prvih vrstah te stranke so bili zlasti nekdanji člani CDU, ki so bili nezadovoljni s politiko nemške kanclerke glede reševanja evrske krize.

Stranka evroskeptikov Javno mnenje v prezadolženih južnoevropskih državah nasprotuje nepriljubljeni politiki zategovanja pasu, ki ga je narekovala na jugu stare celine osovražena Merklova. Medtem pa so bili ustanovitelji AfD prepričani, da so prave žrtve evrske krize Nemci, ki morajo zaradi popustljive Merklove dajati preveč denarja za reševanje prezadolženih držav.

AfD, katere zaščitni znak in medijsko najbolj prepoznaven član je bil hamburški profesor ekonomije Bernd Lucke, je tako zagovarjala odpravo evra in razpustitev evroobmočja.

Volilni uspehi mlade stranke S takšnim programom jim je na nemških parlamentarnih volitvah septembra 2013 skoraj uspel preboj v bundestag. Dobili so namreč kar 4,7 odstotka glasov in obtičali tik pod petodstotnim parlamentarnim pragom.

Če jim ni uspel preboj v nemški, pa jim je leta 2014 uspel preboj v Evropski parlament, nekaj sedežev so v letih 2014 in 2015 dobili tudi na deželnih volitvah: Saška, Brandenburg, Turingija, Hamburg in Bremen. V Evropskem parlamentu je AfD del zveze evropskih konservativcev in reformistov, kamor med drugim spadajo tudi britanski konservativci, evroposlanci vladajoče poljske stranke Zakon in pravičnost ter Neodvisni Grki, koalicijski partnerji Aleksisa Ciprasa.

Nacionalno in liberalno krilo AfD je bila že od samega začetka razdeljena na dve struji: na nacionalno-konservativno in gospodarsko-liberalno. V tričlanskem vodstvu stranke, ki so ga sestavljali omenjeni Lucke, Konrad Adam in Frauke Petry, je prvi predstavljal gospodarsko-liberalno krilo, Petryjeva pa nacionalno-konservativno.

Julija so delegati stranke na kongresu podprli Petryjevo, ki je tako prevzela vodenje AfD. Uradno ima AfD od julija dva sopredsednika: poleg Petryjeve še Jörga Meuthena, ki pa nima toliko vpliva v stranki kot ona. Razočarani Lucke je zaradi premika še bolj v desno zapustil stranko in kmalu ustanovil novo – Zvezo za napredek in preboj (izvirno: Allianz für Fortschritt und Aufbruch, kratica Alfa). Tudi del evroposlancev AfD je prestopil k Alfi.

Migranti – voda na mlin AfD Ta stranka zagovarja izstop Grčije iz evroobmočja (grexit) in nasprotuje politiki poceni denarja, ki jo vodi Evropska centralna banka. Na drugi strani je skorajda izključna tema AfD postalo begunsko-migrantsko vprašanje. Politika odprtih nemških vrat, ki jo je v začetku septembra sprožila Merklova, je tako voda na mlin Petryjeve.

Poglejmo javnomnenjske meritve: po podatkih javnomnenjske agencije Insa je novembra 2014 AfD podpiralo devet odstotkov nemških volivcev, največ do tedaj. Nato ji je podpora precej upadla, avgusta letos, po razkolu v stranki, bi zanjo glasovalo le 3,5 odstotka Nemcev.

AfD čez mejo desetih odstotkov Jeseni, ko je v Nemčijo pljusknil migrantski val, pa je AfD spet postajala vse bolj priljubljena. Konec novembra je stranka Petryjeve presegla deset odstotkov, podpiralo jo je namreč kar 10,5 odstotka volivcev. Po zadnjih meritvah AfD podpira 9,5 odstotka Nemcev, toliko kot stranko Zelenih.

Nemčijo marca 2016 čakajo tri pomembne deželne volitve, ki utegnejo biti, če se bo na njih stranka CDU slabo odrezala, usodne tudi za Merklovo. V bogati južnonemški zvezni deželi Baden-Württemberg, kjer krščanski demokrati upajo na ponovni prevzem oblasti, ima AfD trenutno med sedmimi in osmimi odstotki podpore, kar zadostuje za vstop v deželni parlament.

Lahko Petryjeva Merklovi spodmakne kanclerski stolček? Okoli sedem odstotkov volivcev AfD podpira tudi v sosednji zvezni deželi Porenje-Pfalško, kjer krščanski demokrati pod vodstvom priljubljene Julie Klöckner prav tako naskakujejo oblast, ki je trenutno v rokah socialdemokratov in Zelenih.

Če se bo AfD v obeh zveznih deželah dobro odrezala na račun CDU, krščanskim demokratom pa bo spodletel prevzem oblasti, se bo Merklovi kanclerski stolček začel spet bolj majati.

AfD bolj podpirajo vzhodni kot zahodni Nemci Marca bodo deželne volitve tudi v vzhodni deželi Saška-Anhalt, kjer ima AfD kar 13,5-odstotno podporo. Nasploh imajo nemški alternativci Petryjeve več podpore zlasti na revnejšem vzhodu Nemčije, v tako imenovanih novih zveznih deželah.

Strah pred vzponom AfD je tudi v ozadju spremembe nemškega zakona o financiranju političnih strank, ki sta ga pripravili koalicijski CDU/CSU in SPD. Ta zakon, ki ureja pravila o tem, koliko davkoplačevalskega denarja dobijo stranke glede na svoj volilni izid, je do zdaj določal, da državna sredstva, ki jih dobijo stranke, ne smejo presegati drugih prihodkov stranke (članarine, donacije …).

Donosno trgovanje z zlatom Da bi AfD povečal višino državnih sredstev, je novembra 2014 začel po spletu trgovati s prodajo zlata. Zlato so kupovali in ga po skoraj enaki ceni spet prodali nazaj. Na podlagi višine prihodkov od prodaje zlata je stranka v letih 2014 in 2015 iz proračuna dobila po dva milijona evrov.

Tega bo zdaj konec, saj višina državnih sredstev ne bo več odvisna od višine prihodkov, ampak od višine dobička. Sporno pa je, da bo ta sprememba veljala za nazaj, tudi za leto 2015. Ker AfD s prodajo zlata leta 2015 ni imela dobička, bo v strankarski blagajni zazijala dvomilijonska luknja. Stranki na pomoč priskočijo simpatizerji AfD nemško vladajočo koalicijo obtožuje, da jih, ker jih ne more premagati vsebinsko oziroma programsko, hoče finančno uničiti. Petryjeva se je v stiski javno obrnila na pomoč k svojim članom in simpatizerjem ter jih pozvala, naj donirajo denar stranki.

V dveh tednih oziroma od začetka decembra do 19. decembra je AfD uspelo zbrati za 1,34 milijona evrov donacij, toda v stranki svoje privržence svarijo, da še vedno niso na zeleni veji.