Petek, 6. 8. 2021, 22.04
2 leti, 8 mesecev
Je to skrivnostna organizacija, ki iz ozadja vlada svetu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,38
23
Bavarsko mesto Ingolstadt je znano tudi po tem, da je tam 1. maja 1776 Adam Weishaupt s peščico somišljenikov ustanovil skrivni red iluminatov. Mesto je pozneje postalo tudi glavno prizorišče domišljijskega romana Frankenstein. Tu znanstvenik Victor Frankenstein ustvari svojo pošast.
Skrivni red iluminatov je bil ustanovljen maja 1776 na Bavarskem. Njegovo delovanje, ki je zaradi razsvetljenstva šlo oblastem precej v nos, je trajalo nekje do leta 1787. A kljub temu so iluminate še po njihovem propadu povezovali z različnimi zarotami proti evropskim vladam.
Vse zgoraj v okvirčku zapisane trditve so precej za lase privlečene teorije zarote, ki jih lahko – zlasti na svetovnem spletu – najdemo o iluminatih. O delovanju tega tajnega združenja se je v svoji knjigi Trg in stolp (ang. The square and the tower) razpisal škotsko-ameriški zgodovinar Niall Ferguson.
Rojstvo iluminatov
Zgodba o iluminatih se je začela maja 1776 v bavarskem mestu Ingolstadt, ko je skrivni red ustanovil filozof in pravnik Adam Weishaupt. Ta je bil v času ustanovitve reda iluminatov (nem. Illuminatenorden) star 28 let. Bil je profesor kanonskega prava na ingolstadtski univerzi in dekan pravne fakultete.
Weishaupta, ki je postal sirota pri petih letih, so v otroštvu poučevali tamkajšnji jezuiti. Ti se niso preveč dobro zapisali v njegov spomin. Jezuiti so tudi imeli prevlado na ingolstadtski univerzi. Leta 1773 je papež Klemen XIV. razpustil jezuitski red, kar je Weishauptu pomagalo pri karieri na ingolstadtski univerzi. Kot prvi nejezuit je tako postal profesor kanonskega prava v Ingolstadtu.
Vpliv francoskega razsvetljenstva
Weishaupt je bil občudovalec francoskih razsvetljenskih filozofov, zamisel za ustanovitev skrivnega reda iluminatov pa je dobil pri protestantskem študentu Ernstu Christopherju Henningerju. Ta mu je pripovedoval o tajnih združenjih v Jeni, Erfurtu, Halleju in Leipzigu, kjer je prej študiral. Eden od zgledov za organizacijo reda pa so bili tudi Weishauptu neljubi jezuiti.
Ustanovitelj iluminatov Johann Adam Weishaupt (1748-1830) je v redu uporabljal ime brat Spartak. Ime si je nadel po slovitem traškem sužnju Spartaku, ki je vodil upor sužnjev proti Rimljanom.
Kot piše Ferguson, je Weishaupt skrivni red najprej hotel imenovati Bund der Perfektibilisten (sl. Zveza perfektibilistov). Na koncu so se odločili za ime iluminati, kar po latinsko pomeni razsvetljeni. Na začetku je bilo članov reda samo peščica, prevladovali pa so študenti.
Brat Spartak, sova in rimska boginja Minerva
Red iluminatov, ta je naprej deloval v nekaj mestih v katoliško konservativni Bavarski, kjer razsvetljenstvo za tamkajšnjo oblast ni bilo zaželeno, je bil strogo tajna bratovščina. Končni cilj reda je bil "posvetiti s sončnimi žarki razuma na dojemanje ljudi, kar bo razpihalo oblake praznoverja in predsodkov".
Člani reda so imeli vzdevke oziroma skrivna imena, Weishaupt je bil tako brat Spartak. V redu so bile tri stopnje članstva: novinec, minerval in razsvetljeni minerval. Ime so dobili po rimski boginji učenosti Minervi. Insignija iluminatov je bila sova, ki sedi na odprti knjigi.
Stroga hierarhija, skrivnostnost in grožnje s smrtjo
Red je bil zelo hierarhično urejen: nižji člani reda so imeli tako samo malo uvida v cilje in metode reda. Red je imel tudi dodelane iniciacijske rituale, med drugim zaprisego tajnosti, za kršitev te tajnosti pa je bila načrtovana grozljiva usmrtitev. Vsak kandidat za člana je bil podrejen članu, čigar prave identitete ni poznal.
Škotsko-ameriški zgodovinar Niall Ferguson je red iluminatov vzel pod drobnogled v svoji knjigi Trg in stolp: omrežja, hierarhije in boj za globalni vpliv.
Članov je bilo sprva zelo malo. Leta 1778 jih je bilo samo 25, konec decembra 1779 pa le nekaj več, in sicer 60. Nato pa je število poskočilo. Razlog za naraščanje članstva je bilo načrtno vključevanje iluminatov v nemške protestantske lože. Prostozidarstvo, katerega jedro je bilo v Angliji in na Škotskem, je izviralo iz srednjeveških zidarskih bratovščin.
Skrivni zajedavci znotraj prostozidarskih lož
Protestantske lože so se v 18. stoletju hitro širile tudi po Nemčiji. Weishaupt je bil tako leta 1777 sprejet v münchensko ložo. Iluminati so po Fergusonu postali skrivno združenje, ki je bilo razpredeno znotraj prostozidarskih lož kot nekakšna zajedavska rastlina.
Prostozidar je bil tudi Adolph Franz Friedrich Ludwig, baron von Knigge, ki je obiskoval loži v Frankfurtu in Kasslu. Baron von Knigge se je na srečanjih lož hitro začel dolgočasiti, hrepenel je po nečem bolj ekskluzivnem in povzdignjenem. Član lože, ki je bil tudi član reda iluminatov, mu je leta 1780 razkril, da nekaj takšnega že obstaja.
Novačenje plemičev in izobražencev
Von Knigge se je tako navdušeno včlanil v red iluminatov in dobil ime Philo. Postal je glavno gibalo nadaljnjega širjenja reda, saj je v red uspešno novačil plemiče po vsej Nemčiji. Članstvo je naraslo na več kot 1.300 članov. Med člani so bili tudi trije nemški knezi. V red so vstopali tudi znani izobraženci, med njimi sta bila tudi Johann Wolfgang von Goethe in Johann Gottfried Herder.
Videoposnetek o Weishauptu in redu iluminatov:
Širjenje reda po Nemčiji ter strah pred radikalnim razsvetljenstvom sta sprožila silovit odziv bavarskih oblasti, ki ga je spodbujala Katoliška cerkev. Junija 1784 je tako bavarska vlada izdala prvega od treh dekretov, ki je prepovedal red iluminatov. Oblasti so iluminate obtožile izdaje in sovražnosti do vere.
Preganjanje in beg iluminatov
Začelo se je preganjanje članov. Nekateri so v strahu pred zatiranjem zbežali z Bavarske, drugi, ki so ostali, so kmalu izgubili službe in bili pregnani. Weishaupt je politično zavetje našel v sosednji Turingiji. Iluminati so tako bili konec leta 1787 popolnoma razbiti.
Red iluminatov pa ni propadel samo zaradi oblastniškega zatiranja, ampak so bili vzroki tudi notranji. Dva glavna razloga za notranji zlom skrivnega reda sta bila po Fergusonu dvoumen oziroma protisloven odnos do krščanstva (hkrati proti njemu in zanj) in paradoks, da so se iluminati proti obstoječim hierarhijam borili tako, da so sami zgradili znotraj reda strogo in dodelano hierarhijo.
Razpustitev reda iluminatov
Baron von Knigge je bil po sporu z Weishauptom julija 1784 prisiljen odstopiti z vrha reda, Weishaupt pa je vodenje nato predal grofu Johannu Martinu zu Stolberg-Rossla. Ta je red razpustil aprila 1785, a je deloma deloval še do leta 1787.
Od leta 1797 naprej so iluminate obtoževali, da so bili v ozadju francoske revolucije, ki je izbruhnila leta 1789 in zatresla temelje vladavine evropske aristokracije.
Weishaupt je v izgnanstvu napisal več knjig o iluminatih, svoj pogled pa je v knjigi leta 1788 javno predstavil tudi baron von Knigge. V njej je zatrdil, da je bilo iluminatstvo od samega začetka protislovno: organizacija z razsvetljenskimi cilji, ki se je zavijala v skrivnostnost.
Teorije o iluminatih, ki so v ozadju francoske revolucije
Že malce pozabljeni iluminati so znova postali razvpiti, ko je leta 1797 škotski fizik John Robison objavil besedilo, v katerem je združenje prostozidarjev, iluminatov in bralnih krožkov obtožil, da že petdeset let skušajo izkoreniniti vse verske institucije in strmoglaviti vse vlade v Evropi.
Vrhunec delovanja iluminatov je bila po Robisonovem mnenju francoska revolucija leta 1789. Leta 1797 je iluminate s francosko revolucijo povezal tudi nekdanji jezuit, Francoz Augustin Barruel. Ta je v knjigi Spomini o zgodovini jakobinstva jakobince, ki so postali zloglasni zaradi krvavega revolucionarnega terorja, razglasil za dediče iluminatov.
Iluminati kot arhetipski velezarotniki
Ferguson trdi, da v resnici ni bilo nobenega vpliva iluminatov na francoske revolucionarje. V resnici je bil vpliv ravno obraten: na nastanek iluminatov so vplivale razsvetljenske ideje, ki so se v Nemčijo širile iz Francije. So pa po francoski zasedbi Nemčije v času Napoleona pomilostili iluminate.
Teoretiki zarot med iluminate prištevajo tudi nekdanjega predsednika ZDA Baracka Obamo in računalniškega milijarderja Billa Gatesa. Po eni od za lase privlečeni teoriji zarot naj bi bili iluminati tudi v ozadju pandemije novega koronavirusa, s katero so uspešno vrgli z oblasti Donalda Trumpa.
Baron von Knigge je umrl leta 1796, Weishaupt leta 1830, mit o (zarotniških) iluminatih pa je preživel vse do danes. "Večji del 19. in 20. stoletja so imeli iluminati nezasluženo vlogo arhetipskih velezarotnikov," poudarja Ferguson. Še dandanes se pojavljajo trditve, da so bili iluminati tudi nekateri predsedniki ZDA, na primer John Adams, Thomas Jefferson in Barack Obama.
Obujanje iluminatov v 20. stoletju
Red iluminatov so velikokrat želeli znova obuditi. Tako je v Rusiji rojeni nemški pisatelj in okultist Leopold Engel leta 1901 na novo ustanovil iluminate skupaj z Nemcem Theodorjem Reussom, ki je bil okultist, prostozidar, novinar in domnevni policijski agent. Poskus je kmalu propadel.
Med drugo svetovno vojno sta ime skušala oživeti švicarski ekonomist Felix Lazerus Pinkus (verjetno pravilno Lazar Felix Pinkus, op. p.) in pek Hermann Joseph Metzger, švicarska vasica Stein v kantonu Appenzell Ausserrhoden pa se je do smrti Annemarie Aeschbach (ta je umrla leta 2008 in je bila dolga leta Metzgerjeva partnerica, op. p.) razglašala za dom sodobnih iluminatov, še piše Ferguson.
23