Nedelja, 6. 7. 2025, 20.32
2 tedna, 6 dni
Avstrijec, ki bi rad stisnil v kot Slovence?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,96
Svobodnjaški deželni glavar Štajerske Mario Kunasek je želel za vsako ceno uzakoniti himno, ki opeva tudi slovensko Štajersko – ta od leta 1918 ni več del Avstrije.
Avstrijska zvezna dežela Štajerska, ki jo vodi desna koalicija svobodnjakov in ljudske stranke, je himno, ki opeva meje habsburške Štajerske pred letom 1918, uzakonila kot deželni simbol. Lahko v tej potezi vidimo poskus Avstrije, da bi si pridobila ozemlje nekdanje spodnje Štajerske, ki je etnično slovensko?
Nemška himna, katere besedilo je bilo napisano leta 1841, v svoji prvi kitici opeva Nemčijo, ki na severu sega do Baltskega morja, na jugu do reke Adiže (ta reka je zdaj na ozemlju, ki pripada Italiji), na zahodu do reke Maas (teče tudi skozi Nizozemsko, Belgijo in Francijo) in na vzhodu do rekel Memel oziroma Neman (ta reka je zdaj v spodnjem toku mejna reka med Litvo in rusko Kaliningrajsko oblastjo). Ne preseneča, da se ta kitica zaradi ljubega miru izpušča, čeprav ni zakonsko prepovedana.
Štajerska do Vendov ob Savi
Tudi deželna himna avstrijske Štajerske, Dachsteinska pesem oziroma Dachsteinlied, katere besedilo je leta 1844 napisal Gradčan Jakob Dirnböck, opisuje meje habsburške Štajerske, ki zdaj niso več v okviru avstrijske Štajerske. Od Dachsteinskega pogorja na severu Štajerske do dežele Vendov (Slovencev ali Slovanov) na bregovih reke Save, od alpskih dolin, skozi katere hiti Mura, do vinogradov v dolini reke Drave.
To pesem je postala deželna himna Štajerske leta 1929, ko bregovi ob reki Savi in večina vinogradov ob Dravi ni bilo več del Avstrije, kjer živijo Slovenci, niso bili več del Avstrije, ampak Jugoslavije. Leta 1938 je Avstrijo priključila nacistična Nemčija. Ta je leta 1941 napadla Jugoslavijo ter okupirala in priključila del slovenskega narodnega ozemlja – Gorenjsko in slovensko Štajersko.
Leta 1941 nacistična Štajerska sega do Save
Med letoma 1941 in 1945 so bile meje Štajerske znotraj nacistične Nemčije spet "usklajene" z deželno himno Dachsteinlied. Nacisti so hoteli to območje čimprej ponemčiti: začeli so z množičnim prisilnim izseljevanjem Slovencev, a zaradi vojne načrta niso mogli v celoti uresničiti. Po letu 1943 so Nemci dovolili delovanje domobrancev na Gorenjskem (poleg nekdanje Ljubljanske pokrajine in na Primorskem), ne pa tudi na Štajerskem. To so šteli za nedvomno nemško ozemlje.
Po letu 1945 je ozemlje slovenske Štajerske postalo del socialistične Slovenije. Ta je od leta 1991 neodvisna in samostojna država.
Kaj je v ozadju?
Vprašanje je torej, zakaj se je štajerska koalicija med svobodnjaki, ki jih vodi deželni glavar Mario Kunasek, in konservativci ravno zdaj odločila, da želi vpisati himno v ustavo. To jim ni uspelo, ker ima koalicija premalo glasov, je pa himno zapisala v zakon o deželnih simbolih.
Gre v ozadju za ozemeljske težnje, zlasti svobodnjakov, stranke, ki so jo po drugi svetovni vojni ustanovili nekdanji nacisti? Ali gre v ozadju za pritisk na Slovenijo glede t. i. nemško govoreče staroavstrijske manjšine?
Staroavstrijci
Že samo ime Staroavstrijci je zelo nerodno in privlečeno za lase: pred letom 1918 so bili vsi prebivalci habsburške Avstrije glede na državno pripadnost Avstrijci, tudi Slovenci. Nemško govoreči Avstrijci so se imeli za Nemce, tudi eden od najbolj znanih Avstrijcev Adolf Hitler. Nekakšna ločitev med Nemci in nemško govorečimi Avstrijci je bila izpeljana šele po drugi svetovni vojni, ko je bila Nemčija potolčena do tal in je bilo koristno, če se je Avstrija distancirala od nje.
Mario Kunasek (ta ima tudi češke prednike) se je leta 2018 v Lipnici poročil s Sabrino Koroschetz. Na fotografiji sta zakonca Kunasek na prireditvi na Dunaju.
Nekateri štajersko deželno himno primerjajo z uporabo knežjega kamna z Gosposvetskega polja na slovenskih tolarjih ali pa Zemljevidom slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja. Ta zemljevid se tudi primerja z zemljevidom Velike Madžarske z državami, ki so bile pod Budimpešto pred Trianonskim sporazumom.
Kozlerjev zemljevid ni zemljevid Velike Slovenije
A primerjave so na dokaj trhlih nogah. Kozlerjev zemljevid je zgolj zemljevid dežel, v katerih smo pred prvo svetovno vojno živeli Slovenci. Zemljevid Predtrianonske Madžarske pa ima drugačno konotacijo – je težnja po vrnitvi Madžarske, ki je pred letom 1918 imel nekakšen mini imperij, v katerem je zatirala nemadžarske narode.
Kot je že omenjeno, so Nemci tudi s pomočjo avstrijskih Nemcev leta 1941 zasedli del Slovenije in skušali ponemčiti Slovence. Avstrijski zemljevidi do bregov Save imajo tako bolj zlovešč prizvok kot kakšen knežji kamen na tolarju.
Mračna avstrijska zgodovina
Dejstvo pa je, da ima Avstrija mračno polpreteklo zgodovino. Kot piše zdaj že pokojni britanski zgodovinar Tony Judt v svoji knjigi Povojna Evropa, je bilo v Avstriji, ki je štela nekaj manj kot sedem milijonov prebivalcev, v času največje moči nacizma kar 700 tisoč članov Hitlerjeve NSDAP. Tudi ob zlomu Hitlerjevega rajha je bilo v Avstriji oziroma na ozemlju Avstrije še vedno registriranih 536 tisoč nacistov.
Med vojno je bilo v nemških oboroženih silah 1,2 milijona avstrijskih Nemcev. Ti so bili tudi nesorazmerno zastopani v SS in še zlasti v upravah koncentracijskih taborišč.
