Sreda, 13. 8. 2025, 21.00
2 uri, 17 minut
Protest buri duhove
Slovenske odbojkarice z nerokovanjem poslale sporočilo, ki odmeva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Slovenske odbojkarice so s človekoljubno protestno gesto razburile del domače javnosti.
Potem ko so prejšnjo sredo slovenske odbojkarice z odliko in brez poraza zaključile kvalifikacije za evropsko prvenstvo in v Strumici v Severni Makedoniji s 3:0 odpravile Izraelke, se s tekmicami po tekmi niso želele rokovati. To je bila gesta solidarnosti s Palestinci zaradi grozodejstev v Gazi, doma pa je naletela na mešane odzive. Predvsem na desnem političnem polu je domnevno "nešportna" poteza sprožila ogorčenje. Na dogodke se je odzval predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, igralkam pa je v bran stopila Pravna mreža za varstvo demokracije.
To, da se slovenske odbojkarice prejšnji teden po kvalifikacijski zmagi niso želele rokovati z Izraelkami, je sprožilo burne odzive doma. Rokovanje po tekmi je vendarle nekakšna osnovna športna gesta, izraz spoštovanja, če že ne do nasprotnika, pa do tekmovanja in športa nasploh, a je lahko tudi priložnost za simbolne geste in protest. Slovenke so z gesto izrazile prav to, nestrinjanje z izraelsko politiko oz. grozodejstvi, ki jih počne v Gazi. Za nekatere v Sloveniji je bilo to miroljubno simbolno dejanje preveč.
Kvalifikacije za evropsko prvnstvo zaključene ✅🇸🇮🙌🏻#ELES #NLB #EuroVolley2026 pic.twitter.com/uHnRAKzj8t
— Odbojkarska zveza Slovenije 🇸🇮 (@SloVolley) August 6, 2025
"V slovenskem športu je vse bolj prisoten satanizem, žrtve pa so športnice in športniki," je denimo na omrežju X zapisal evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver. Predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret se je od dejanja reprezentantk ogradil in za RTV Slovenije povedal: "To prestopa meje oz. usmeritve, ki so nam bile dane, jih pa lahko razumemo in lahko storimo vse, da bodo svoj tekmovalni program kljub temu nemoteno izpeljale. Bi pa se vendarle morala dekleta, če so o tem razmišljala, prej pogovoriti z nami."
Politična nevtralnost v športu?
Predsednik zagovarja načelo politične nevtralnosti v športu, skrbi pa ga, da bi slovensko reprezentanco lahko doletela kakšna kazen krovne evropske ali svetovne zveze CEV in FIVB, a ti glede takšnih zadev v svojih pravilnikih nimata izrecnih določil, so ugotovili v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je odbojkaricam stopila v bran. "V primeru slovenskih odbojkaric veljajo pravila FIVB [1], pravila CEV [2] in Disciplinski pravilnik OZS [3], ki pa nikjer izrecno ne prepovedujejo demonstracije oziroma političnega, verskega ali rasnega izražanja na prizorišču ali izven njega. Pravila FIVB v 21. členu klasificirajo tri vrste neprimernega ravnanja člana ali članice ekipe proti funkcionarjem, nasprotnikom, soigralcem ali občinstvu, ki ga je mogoče sankcionirati glede na resnost kršitve: nevljudno vedenje (ravnanje, ki je v nasprotju z dobrimi običaji ali moralnimi načeli, 21.2.1), žaljivo vedenje (obrekovanje ali žalitve ali geste ali kakršnokoli ravnanje, ki izraža prezir, 21.2.2) ter agresija (dejanski fizični napad ali agresivno ali grozeče vedenje, 21.2.3). Menimo, da ravnanje naših odbojkaric ne sodi pod nobeno od teh kršitev, saj gre za simbolno in načelno gesto solidarnosti, ki ni uperjena zoper športnice nasprotne ekipe, ampak zoper delovanje države Izrael ob odsotnosti ukrepanja FIVB in CEV," piše Pravna mreža.
Dvojna merila
Obenem izpostavlja dvojna merila športnih zvez. Če so številne zaradi vojaške invazije na Ukrajino iz svojih vrst nemudoma izločile ruske športnike, so pri Izraelu, ki v Gazi po mnenju nekaterih izvaja genocid, nerazumno zadržane. To velja tudi za krovni odbojkarski zvezi. "Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) in Evropska odbojkarska zveza (CEV) sta namreč po ruski invaziji na Ukrajino brez odlašanja Rusijo in njene športnike izključili iz mednarodnih in evropskih tekmovanj. Za Izrael kljub resnim kršitvam mednarodnega humanitarnega prava in grozodejstvom, ki jih v Gazi doživlja civilno prebivalstvo, te odločitve še vedno nista sprejeli. Slovenske odbojkarice so bile tako prisiljene na svoje rame prevzeti breme, ki ni njihovo, ampak breme odločevalcev v športu. Ker ti odločevalci pogosto niso zavezani 'spoštovanju mednarodno priznanih človekovih pravic in univerzalnih temeljnih etičnih načel', so se odbojkarice znašle v položaju, ko so se prisiljene same soočati z grožnjami internih postopkov, neformalnih sankcij in javnim mnenjem," piše Pravna mreža in dodaja: "Za to gesto, ki je najplemenitejši izraz olimpizma, solidarnosti in poguma, se jim zahvaljujemo in jim v primeru morebitnih pravnih postopkov ali zgolj neugodne dejanske obravnave ponujamo pravno podporo."
Majhne protestne geste, ki imajo lahko veliko težo
Protestno nerokovanje je denimo postala stalna praksa na teniških dvobojih med tekmovalci iz Ukrajine in Rusije. Mednarodna teniška zveza je ena redkih, ki Rusije ni izločila iz svojih vrst. Šport ni in nikoli ni bil politično nevtralen. Spomnimo se bojkotov olimpijskih iger v času hladne vojne, ko ameriških športnikov ni bilo v Moskvo leta 1980, pa ruskih v Los Angeles štiri leta kasneje. V Mehiki leta 1968 sta z v črni rokavici odetima desnicama pesti v zrak dvignila temnopolta ameriška atleta Tommie Smith in John Carlos v protest proti zatiranju temnopoltih v ZDA. Te je leta 1936 v Berlinu zastopal legendarni temnopolti šprinter Jesse Owens. In če so bili Američani nadvse zadovoljni, kako jo je podkuril nacistom in Adolfu Hitlerju, doma vseeno ni mogel uiti vsakodnevnim ponižanjem rasno segregirane Amerike.
Tudi Izrael je bil leta 1972 na igrah v Münchnu po terorističnem napadu militantne palestinske organizacije Črni september, v katerem je bilo ubitih 12 izraelskih športnikov in trenerjev, deležen sočutja domala celotnega sveta, zdaj pa je zaradi vojnih grozot v Gazi tarča kritik, zgražanja, protestov, bojkotov in da, tudi malih simbolnih protestnih gest športnikov. Kot je bila ta, ki so si jo privoščile pogumne slovenske odbojkarice. Šport večinoma res ni politika, je pa skoraj vselej človečnost.
