SiolNET. Sportal Atletika
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Spomin na OI leta 1968 - na današnji dan pred 49 leti

Črni rokavici, dvig pesti in dosmrtna izključitev z olimpijskih iger

0

termometer

Na olimpijskih igrah leta 1968 v Mexico Cityju sta temnopolta ameriška šprinterja na podelitvi medalj po teku na 200 metrov poskrbela za incident, ki je zaznamoval igre in njuna življenja. Danes od tega dogodka mineva natanko 49 let.

Glavna akterja incidenta izpred 49 let sta temnopolta ameriška šprinterja Tommie Smith in John Carlos. Na olimpijskih igrah v Mexico Cityju leta 1968 sta nastopila v teku na 200 metrov in končala na prvem oziroma tretjem mestu. Smith je zmagal z neverjetnim časom 19,83, kar je bil takrat svetovni rekord, še danes pa je na 20. mestu lestvice vseh časov. Carlos, ki je bil bronast, je le mesec pred igrami tekel 19,92 in postal prvi človek, ki je pol štadionskega kroga pretekel pod 20 sekundami. A bolj kot po svojih rezultatih sta ameriška atleta znana po dogodku, ki se je zgodil na podelitvi medalj.

Najbolj znan "Black Power" pozdrav

Američana sta na zmagovalni oder prikorakala brez čevljev, obuta le v črne nogavice, ki so predstavljale revščino temnopoltih ljudi. Smith je imel okoli vratu ovit črn šal, ki je predstavljal črnski ponos, Carlos pa je imel odpet zgornji del trenirke v znak solidarnosti z delavskim razredom v ZDA in ogrlico okoli vratu, ki je po njegovih besedah simbolizirala vse, ki so bili linčani, ubiti, obešeni in vrženi v morje med prevozom iz Afrike v ZDA v času trgovanja s sužnji, ne da bi kdo za njih molil.

Vsak je imel na eni roki črno rokavico, v času igranja ameriške himne pa sta s sklonjenimi glavami v znak protesta proti rasni diskriminaciji pesti dvignila visoko v zrak. Novica o tako imenovanem "Black Power" pozdravu je v hipu obšla svet, saj je šlo za politični protest, ki ga olimpijsko gibanje ni doživelo ne prej in tudi nikdar pozneje ne. Smith je pozneje v svoji avtobiografiji z naslovom Silent Gesture zapisal, da ni šlo za pozdrav "črne moči", temveč za pozdrav "človekovih pravic".

Srebrni Avstralec pri protestu ni bil "nedolžen"

Tudi Avstralec Peter Norman je na podelitvi nosil značko olimpijskega projekta za boj za človekove pravice. Tudi Avstralec Peter Norman je na podelitvi nosil značko olimpijskega projekta za boj za človekove pravice. Na stopnički, rezervirani za drugouvrščenega, je tedaj stal Avstralec Peter Norman. S časom 20,06 je postavil avstralski rekord, ki je veljaven še danes. Tako kot ameriška atleta je tudi on na podelitvi nosil značko olimpijskega projekta za boj za človekove pravice, s čimer je pri njunem dejanju podprl ameriška atleta.

Ta naj bi na podelitvi nosila vsak svoj komplet črnih rokavic, a je Carlos svojega pozabil v olimpijski vasi. Avstralec jima je svetoval, naj vsak nosi eno od rokavic, zato je zmagovalec v zrak dvignil desno, tretjeuvrščeni pa levo roko, kar ni običajno za pozdrav "črne moči". Ko sta zapuščala oder, sta bila deležna neodobravanja množice na tribunah, deležna pa sta bila še precej hujših posledic.

Izključena iz ekipe in olimpijskih iger, grozili so jima celo s smrtjo

Tedanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage je dejanje označil za neprimerno in zahteval suspenz za oba atleta in izključitev iz olimpijske vasi. Sprva je ameriški olimpijski komite zahtevo zavrnil, a je Brundage zagrozil, da bo izključil celotno atletsko ekipo ZDA. Grožnja je bila prevelika in atleta sta morala zapustiti olimpijske igre.

Smith in Carlos sta bila tudi ob vrnitvi v domovino deležna kritik. S smrtjo so grozili njima in njunima družinama. Podobno usodo je v Avstraliji doživel Norman, ki je simpatiziral z glavnima akterjema. Čeprav je trinajstkrat izpolnil normo, ga niso uvrstili v ekipo za olimpijske igre leta 1972.

Čas je pokazal svoje in mnogo let pozneje sta ameriška atleta postala junaka v boju za človekove pravice in rasno enakopravnost. Za svoje hrabro dejanje sta prejela številna priznanja, pred univerzo v San Joseju, ki sta jo tudi sama obiskovala v mladosti, pa so jima leta 2005 postavili kip. Smith je danes star 73, Carlos pa 72 let.

Američana sta na Normanovem pogrebu, ki je umrl leta 2006, nosila njegovo krsto. Norman ni imel take sreče, saj mu država, ki ga je razglasila za izdajalca, v času njegovega življenja ni oprostila, čeprav se je zavzemal za pravo stvar. Avstralec je bil izobčen iz družbe, dela praktično ni mogel najti, boril se je celo z depresijo in alkoholizmom. Čeprav gre za največjega avstralskega šprinterja v zgodovini, ki še danes drži rekord, ni bil povabljen na olimpijske igre v Sydneyju leta 2000. Avstralski parlament se mu je uradno opravičil za vse, kar je moral pretrpeti, šele leta 2012, šest let po njegovi smrti.

Kip pred univerzo San Jose:

Kip v spomin na junaško dejanje stoji pred univerzo San Jose, ki sta jo atleta obiskovala. Norman, ki bi moral stati na drugi stopnički, je želel, da ni del skulpture. Želel je, da je mesto prazno in da ljudje lahko stopijo tja, kjer je sam stal in občutijo, kar je sam občutil 16. oktobra 1968.

 

...standing in solidarity with the iconic Black Power Salute of Tonmie Smith and John Carlos, México 68!!! #blackpower...

Posted by ¡Aparato! on Thursday, 7 August 2014

Smith in Carlos več kot 40 let po dogodku:

 

There is still a large percent of what we have to do that needs to be done.1968 Olympics - Tommie Smith & Dr. John Carlos.#BHM #BlackPowerSalute #1968 #MexicoCity #TrackandField #GoldMedal

Posted by Summer Session on Friday, 27 February 2015

 

Fotoutrinki:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • DamDam / 16.10.2017. ob 18:29 +4 0

    Vsa čast vsem trem. Za to je bilo takrat treba imeti jajca. OKS in razne športne zveze pa se otepajo izkazovanju političnega prepričanja s strani športnikov, hkrati pa so del najbolj nizkotnega dela politike...

    +4 0
  • Zgodovinar_69 / 16.10.2017. ob 19:27 +2 0

    Bolj bi se morali razpisati tudi o teh rasistih, ki so kaznovali te atlete. Danes, 50 let po tem dejanju, nismo prav preveč napredovali. Sramota za svet, za šport in za to, da se še vedno podpira rasiste.

    +2 0
  • paleoknives / 16.10.2017. ob 20:10 +2 0

    Tako opevana Avstralija je globoko rasistična, pa se o tem bolj malo ve. Najprej do staroselcev, sedaj pa do aziatov. To, da je moral Norman skozi tako kalvarijo in da so ga šele posthumno rehabilitirali pove več kot dovolj...

    +2 0
delitve: 519
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin