Nedelja, 12. 10. 2025, 20.31
1 ura, 52 minut
Čas se izteka: bo Putin storil nekaj divjega? "Vsi so izredno zaskrbljeni."

Putin bi lahko s provokacijo ali neposredno vojaško akcijo onkraj meja Ukrajine preizkusil, ali se v zavezništvu Evrope, Zahoda in zveze Nato kažejo morebitne razpoke.
Ruski predsednik Vladimir Putin se glede na mnoge gospodarske kazalnike skoraj zagotovo zaveda, da je izčrpavanje ruske vojske na fronti v Ukrajini, kjer se je Rusiji letos bolj ali manj izjalovila poletna ofenziva, dolgoročno nevzdržno. Če bo imel občutek, da je ujet v kot in da je priznanje, da v Ukrajini ne more doseči vseh ciljev, neizbežno, bi lahko sprožil konflikt drugje v Evropi in s tem pozornost preusmeril z neuspehov v Ukrajini, obenem pa tudi preizkusil trdnost Evrope, Zahoda in zveze Nato, svarita Ambrose Evans-Pritchard, veteranski britanski zunanjepolitični novinar, in Andrij Zagorodnjuk, nekdanji ukrajinski obrambni minister.
Rusija in Vladimir Putin ekonomsko vojno doma izgubljata hitreje kot pa pridobivata kakršnokoli vidnejšo prednost na bojišču v Ukrajini, za britanski časnik Telegraph piše Ambrose Evans-Pritchard.
Ruski vojaški stroj za optimalno delovanje potrebuje reko denarja iz kritično pomembne panoge ruske državne energetske industrije, ki pa se v zadnjem času sooča z veliko težavo – ukrajinskimi napadi z droni na ruske naftne rafinerije in pomembna naftovodna vozlišča.
Zaradi ukrajinskih dronov ni bencina
Proizvodnja nafte in naftnih derivatov v Rusiji je tako rekoč v prostem padu, Rusija pa je ukinila izvoz določenih vrst naftnih proizvodov, denimo dizla. 20 ruskih regij se medtem sooča s pomanjkanjem goriva, ponekod je zmanjkalo 95-oktanskega bencina. Nekatere bencinske črpalke voznikom dovolijo točenje le do 30 litrov goriva, opozarja Evans-Pritchard.
Prizor z ene od črpalk goriva v Rusiji, kjer je zmanjkalo določenih vrst bencina.
Ruski izvoz fosilnih goriv – nafte, zemeljskega plina in premoga – je avgusta letos po navedbah finske neprofitne organizacije Center za raziskave energije in čistega zraka dosegel celo najnižjo točko v zadnjih treh letih.
Dodatne preglavice Rusiji povzroča tudi padanje cen nafte na globalnih trgih, ki je posledica pospešenega črpanja nafte na Arabskem polotoku.
Vse to po navedbah britanskega novinarja ni dovolj za dolgoročno financiranje ruskih vojaških operacij v Ukrajini. To Kremelj po njegovih navedbah dokazuje tudi z napovedmi novih davkov – DDV želijo denimo v letu 2026 z 20 zvišati na 22 odstotkov.
Ambrose Evans-Pritchard: "Rusko gospodarstvo orožje trenutno proizvaja s polno paro, medtem ko Nemčija in druge evropske članice zveze Nato šele lovijo priključek. Takšne priložnosti Putin morda ne bo imel več nikoli."
V Moskvi si dejstvo, da deset odstotkov prilivov v državno blagajno "požre" ruski vojaški stroj, kar bo slej kot prej vplivalo na rusko gospodarstvo, prizadevajo zakriti na vse možne načine, a ura neusmiljeno teče in Putin se po navedbah Evans-Pritcharda zaveda, da Rusiji in njemu zmanjkuje časa.
"Možnosti za zaostritev razmer v vzhodni Evropi so ekstremno visoke. Vsi so izredno zaskrbljeni."
Nekdanji ukrajinski obrambni minister Andrij Zagorodnjuk je – v svojem zapisu za Telegraph ga citira Ambrose Evans-Pritchard – ta teden na dogodku obrambnega in varnostnega možganskega trusta Royal United Services v Londonu medtem dejal, da Putin vselej, ko gredo stvari narobe, zaostri razmere. Da ne bi izgubil, bo morda poskusil iti še dlje od Ukrajine.
Nekdanji ukrajinski obrambni minister Andrij Zagorodnjuk
Kot opozarja Zagorodnjuk, se povprečnemu Evropejcu ali Zahodnjaku ideja, da bi nekdo, ki ne more zmagati niti v Ukrajini, napadel še katero drugo državo, najverjetneje zdi samomorilska.
A Putin bi po njegovem mnenju lahko presodil, da bi z vdorom v katero od "lažjih" tarč, kot je denimo Moldavija, ali pa celo z vojaško akcijo onkraj mejne črte, ki ločuje Rusijo in države članice zveze Nato, lahko dosegel taktično prednost, obenem pa vsa pozornost sveta ne bi bila več uperjena v Ukrajino.
"Mnenje mojih kolegov v vzhodni Evropi je, da so možnosti za zaostritev vojne v Evropi trenutno ekstremno velike. Vsi so izredno zaskrbljeni," je dejal Zagorodnjuk.
Narva, mesto v Estoniji, ki ga nekateri vojaški analitiki že dolgo omenjajo kot eno od možnih tarč Kremlja. 85 odstotkov prebivalcev kraja je namreč etničnih Rusov.
Putin bi lahko po mnenju Evans-Pritcharda in Zagorodnjuka s provokacijo ali neposredno vojaško akcijo onkraj Ukrajine tudi preizkusil, ali se v zavezništvu Evrope, Zahoda in zveze Nato kažejo morebitne razpoke.
Ambrose Evans-Pritchard: "Rusko gospodarstvo orožje trenutno proizvaja s polno paro, medtem ko Nemčija in druge evropske članice zveze Nato šele lovijo priključek. Takšne priložnosti Putin morda ne bo imel nikoli več."
Potencialne šibke točke so jasne
Kje bi se lahko zgodila morebitna ruska vojaška akcija?
Ob Moldaviji Evans-Pritchard in Zagorodnjuk omenjata Narvo, mesto v Estoniji, kjer kar 85 odstotkov prebivalcev predstavljajo etnični Rusi. Putin bi lahko za vojaško akcijo v mestu uporabil podoben izgovor kot v Ukrajini – ljudje, ki živijo tam, bi radi uradno postali državljani Rusije, treba je zaščititi njihove interese.
Eno od morebitnih kriznih žarišč je tudi tako imenovani koridor Suwalki, "kopenski most" na meji med Litvo in Poljsko, ki je najkrajša pot med rusko enklavo Kaliningrad in Belorusijo.