Nedelja, 12. 10. 2025, 15.58
1 ura, 56 minut
Nova razkritja: kako je Angela Merkel pomagala Rusiji in Putinu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,74
V času, ko je bila Angela Merkel nemška kanclerka (2006–2021), se je mnogokrat srečala z Vladimirjem Putinom.
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je morda odigrala ključno vlogo pri ruski invaziji na Ukrajino. Nemčija je v času, ko je državo vodila Merkel, ruski vojski omogočala intenzivne priprave na sodobne oborožene konflikte, nemški orožarski koncern Rheinmetall pa si je od sodelovanja z Rusijo obetal milijardni posel. Tesno vojaško sodelovanje Nemčije in Rusije se je končalo leta 2014, ko si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim.
Nemčija je vse do ruske invazije in enostranske priključitve ukrajinskega polotoka Krim v februarju in marcu 2014 urila ruske vojake in si prizadevala za izvoz v Nemčiji proizvedenega orožja in opreme v Rusijo, nekdanje vojaško sodelovanje med državama razkriva nemški časnik Der Spiegel.
"Vse do leta 2014 so nemški vojaški oficirji učili Ruse, kako se vojskovati na sodobnem bojišču," so zapisali.
Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije Valerij Gerasimov.
Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije Valerij Gerasimov, eden ključnih arhitektov in vodja ruske invazije na Ukrajino od leta 2022, je na podlagi tega, kar je videl v Nemčiji, zasnoval "ruskega vojaka prihodnosti", piše Der Spiegel.
Rusi so hoteli to, kar so imeli Nemci
Rusija in Nemčija, ki sta po navedbah časnika Der Spiegel intenzivno vojaško sodelovali med letoma 2009 in 2013, pobuda za to pa je prišla naravnost iz Berlina, kjer je imela glavno besedo kanclerka Angela Merkel, sta leta 2011 med drugim sklenili 135 milijonov evrov vreden posel, s katerim bi ruska vojska dobila to, kar so v Moskvi izredno zavidali Nemčiji.
Nemški orožarski in obrambni koncern Rheinmetall bi v skladu z dogovorom v ruskem mestu Mulino zgradil kompleks za urjenje vojakov, ki bi posnemal vojaško bazo Altmark v Nemčiji. Po navedbah nemške vlade je šlo za tedaj najnaprednejši center za urjenje vojakov v Evropi, ki je med drugim omogočal simulacije resničnih bitk in dostop do najboljše vojaške tehnologije na planetu.
Poglobljeno vojaško sodelovanje med Rusijo in Nemčijo je trajalo od leta 2009 do leta 2013. Na fotografiji s proslave v Moskvi leta 2020 Angela Merkel in takratni ruski predsednik Dmitri Medvedjev.
Rusija bi v lastnem kompleksu za urjenje letno izšolala do 30 tisoč vojakov, Rheinmetall pa si je obetal, da bo po končanju baze v Mulinu v Rusiji zgradil in opremil še sedem tovrstnih objektov. Tak posel z Moskvo bi bil vreden okrog milijardo evrov, piše Der Spiegel.
Ruski častniki v nemški vojski in obratno
Nemčija in Rusija sta med vladavino Merkel skovali tudi načrte za vključitev vojaških častnikov v vrhovno poveljstvo oboroženih sil obeh držav.
Rusija bi v svoj generalštab tako povabila nemškega častnika, Nemčija pa ruskega. Ruski častnik v generalštabu nemške vojske bi s tem pridobil tudi dostop do informacij, dokumentov in strategij, do katerih imajo sicer dostop le najvišji oficirji iz držav članic zveze Nato.
Angela Merkel in Vladimir Putin v Moskvi leta 2015 po tem, ko je vojaško sodelovanje med državama že razpadlo.
"Novi pakt Stalin – Hitler"
Nemčija in Rusija sta leta 2013 načrtovali tudi skupno vojaško vajo, ki bi med julijem in avgustom potekala v kraju Kamenka blizu meje s Finsko.
Vaja je bila odpovedana zaradi velikega nasprotovanja baltskih držav in drugih članic zveze Nato. V baltskih državah so napoved vojaške vaje celo označili za "novi pakt Stalin – Hitler".
Angela Merkel, ki je Nemčijo kot kanclerka vodila med letoma 2006 in 2021, je pred tednom dni namignila, da so za vojno v Ukrajini deloma krive države vzhodne Evrope, ki so preprečile neposredne pogovore med njo, Vladimirjem Putinom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom..
Vsega je bilo konec leta 2014, a ne za Angelo Merkel
Globoko vojaško sodelovanje med Rusijo in Nemčijo je razpadlo leta 2014 po tem, ko je Rusija izvedla invazijo ukrajinskega polotoka Krim in si ga priključila.
10. junija 2014 je Nemčija razveljavila vsa dovoljenja za izvoz vojaške opreme v Rusijo. To je močno ujezilo koncern Rheinmetall, ki mu je milijardni posel z Moskvo s tem padel v vodo. V Rheinmetallu so grozili, da bodo nemško vlado tožili za 120 milijonov evrov, a so se do leta 2016 tiho nehali pritoževati, zavrnila pa so jih tudi vsa sodišča.
Vladimir Putin, Angela Merkel in takrat novopečeni ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na dogodku leta 2019
Rusija je vadbeni center za vojake v Mulinu, ki je posnemal kompleks Altmark v Nemčiji, vseeno zgradila, odprli so ga leta 2021. Tega leta so tam potekale tudi vojaške vaje Zahod, ki se jih je udeležilo okrog 200 tisoč vojakov, po mnenju nekaterih vojaških analitikov pa so veljale za priprave na kasnejšo rusko invazijo na Ukrajino.
Angela Merkel je kljub koncu vojaškega sodelovanja med Nemčijo in Rusijo še naprej aktivno pozivala k izboljševanju odnosov tako Nemčije kot drugih evropskih držav z Moskvo. Močno je podpirala tudi izgradnjo plinovoda Severni tok 2, ki je bil kasneje, po začetku vojne v Ukrajini, uničen oziroma močno poškodovan zaradi sabotaže.
