Petek, 10. 10. 2025, 18.24
2 uri, 58 minut
Je to začetek upora ruske elite proti Putinu? To je za zdaj znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,82
Po izbruhu vojne v Ukrajini je država podržavila številno zasebno lastnino – tako tujih državljanov oziroma tujih podjetij kot tudi ruskih državljanov.
Ruski predsednik Vladimir Putin se že pripravlja na možnost, da bi EU v državah članicah zamrznjeno rusko premoženje uporabila za pomoč Ukrajini. Nedavno sprejeti odlok tako omogoča pospešeno privatizacijo premoženja zahodnih podjetij, ki so po izbruhu vojne zapustile Rusijo in jih je Moskva podržavila. Zdi pa se, da je Putinov odlok namenjen tudi nacionalizaciji premoženja zahodnih zasebnih podjetij, ki še delujejo v Rusiji.
Po izbruhu vojne v Ukrajini in uvedbe zahodnih gospodarskih sankcij proti Rusiji so številna zahodna podjetja zapustila Rusijo. Med njimi so bila IKEA, McDonald's, DHL, Microsoft, Airbnb, Booking.com in številni proizvajalci avtomobilov.
Rusija otežuje odhode tujih podjetij
Poleti 2022 je začela Rusija oteževati odhajanja tujih podjetij iz Rusije. Putinov predsedniški izvršni ukaz je tako prepovedal transakcije, ki vključujejo prodajo delnic pravnih oseb brez soglasja vlade, če so te delnice pripadale lastnikom iz t.i . do Rusije neprijaznih držav (gre za zahodne države, ki nasprotujejo ruskemu napadu na Ukrajino).
Še pred tem odlokom je podjetju McDonald's uspelo prodati svojo lastnino v Rusiji eni od svojih franšiz, in sicer za simbolično ceno in s členom v pogodbi, da lahko McDonald's svoje premoženje nazaj odkupi v 15 letih.
Začasno državno upravljanje premoženja v lasti tujcev
Spomladi 2023 je sledil nov Putinov predsedniški ukaz, s katerim je država prevzela začasno upravljanje premoženja določenih podjetij, ki so v lasti tujcev. Kot na svoji spletni strani piše washingtonski možganski trust Wilson Center, sta bili eni od prvih žrtev ukaza finsko podjetje Fortum in nemški Uniper.
Ta teden je ruska centralna banka razsodila, da je država pri nekaterih zasegih premoženja, ki jih je izvedla v povezavi s konfliktom v Ukrajini, kršila pravice manjšinskih delničarjev. To odločitev nekateri razlagajo kot prvi odpor ruske elite na postopke nacionalizacije.
Ruska država je med drugim prevzela nadzor nad rusko podružnico francoskega Danoneja (za novega direktorja podružnice je Moskva imenovala Čečena Jakuba Zakrijeva, nečaka čečenskega predsednika Ramzana Kadirova). Na koncu je Danone podružnico prodal Zakrijevu in še enemu članu nadzornega odbora podružnice, ki ga je imenovala ruska vlada.
Pospešitev privatizacije zaseženega premoženja
Putinov zadnji odlok, sprejet konec letošnjega septembra, pa je namenjen pospešitvi prodaje državnega premoženja ruskim zasebnikom. Vključeno bo tudi zaseženo državno premoženje. Vse niti ponovne privatizacije bo imela v rokah z rusko vojsko povezana banka PBS.
Obenem pa je, tako piše Radio Free Europe/Radio Liberty, Putinov odlok namenjen tudi nacionalizaciji premoženja zahodnih zasebnih podjetij, ki še delujejo v Rusiji. V Rusiji naj bi še vedno delovalo več kot 800 zahodnih podjetij. V odloku so med drugim omenjeni ruska podružnica avstrijske Raiffeisen Bank International, italijanska UniCredit in nemški čokoladar Ritter Sport.
Avstrijska banka noče zapustiti ruskega trga
Evropski regulatorji že dolgo pozivajo Raiffeisen Bank, naj zapusti ruski trg, vendar se banka obotavlja odpovedati presežnim dobičkom, ki jih je do nedavnega uživala kot skoraj monopolna finančna institucija, sposobna pošiljati plačila iz Rusije v Evropo. Prav tako se je uprla izgubi možnosti odpisa svoje ruske podružnice kot izgube.
Putinov najnovejši odlok o pospešeni privatizaciji zaseženega tujega premoženja je odziv na zamisel o EU o uporabi v članicah EU zamrznjenega ruskega premoženja za nadaljnjo podporo Ukrajine.
Prodaja, ki bi jo sprožila banka, ne pride v poštev zaradi pogojev, pod katerimi lahko tujci razpolagajo s svojim ruskim premoženjem. Ločen odlok, ki ga je podpisal Putin, zahteva 50-odstotni popust in desetodstotni obvezni prispevek v ruski proračun.
Bo pospešena privatizacija rešila Putina?
Kot piše Radio Free Europe/Radio Liberty, so možnosti za obnovo majavih ruskih financ s pospešeno privatizacijo zaseženega premoženja tujih podjetij pravno dvomljive. Prejšnji lastniki bi lahko nove lastnike tudi tožili na sodiščih. Tako bi bilo težko najti kupce, tudi če bi se premoženje prodalo skoraj za nič, še piše omenjeni medij.
Po drugi strani pa je Andrej Jakovljev z Univerze Harvard za Bloomberg povedal, da preprodaja nacionaliziranih podjetij ruski državi prinaša prihodke in obenem preoblikuje poslovno elito, tako da je njihova usoda povezana s preživetjem Putinovega režima. Po nekaterih ocenah naj bi Rusija od začetka napada na Ukrajino v celoti nacionalizirala zasebno premoženje v vrednosti 50 milijard dolarjev (43,2 milijarde evrov).
Podržavljanje zasebnega ruskega premoženja
Na udaru ruskega podržavljenja pa niso samo podružnice tujih podjetij. Država je zaradi vojne podržavila tudi zasebno premoženje ruskih državljanov. Tako je arbitražno sodišče Moskovske regije zamrznilo premoženje milijarderja Dmitrija Kamenščika, lastnika Domodedova, enega največjih letališč v državi.
Novice o najnovejšem Putinovem odloku, ki bi po nekaterih ocenah lahko vplival tudi na nadaljnje podržavljanje v Rusiji delujočih zahodnih podjetij, so po oceni finančnih analitikov vplivale tudi na padec Krkinih delnic pred nekaj dnevi.
Moskovsko arbitražno sodišče je na državo preneslo tudi premoženje podjetja Raven Russia, največjega ruskega upravljavca skladišč. Ruska država je tudi poslovnežu Konstantinu Strukovu zasegla večinski delež v proizvajalcu zlata Užuralzoloto, poleti pa se je odločila, da bo ta delež prodala enoti državne Gazprombank.
Prvi odpor ruske elite proti Putinu?
V sredo pa je Reuters poročal, da je ruska centralna banka razsodila, da je država pri nekaterih zasegih premoženja, ki jih je izvedla v povezavi s konfliktom v Ukrajini, kršila pravice manjšinskih delničarjev. To odločitev Reuters razlaga kot prvi odpor ruske elite na postopke nacionalizacije.
