Nedelja, 3. 4. 2022, 22.45
2 leti, 8 mesecev
Slovenski vojaki na ukrajinskih poljih smrti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,71
24
Na fotografiji iz leta 1915 vidimo avstro-ogrske vojake, ki v spopadih pri Przemyslu streljajo na ruske vojake.
Med prvo svetovno vojno je umrlo od 35 do 40 tisoč slovenskih vojakov, ki so se borili v vrstah avstro-ogrske vojske. Večina jih je padla v bitkah proti ruski vojski v Galiciji. Zelo veliko slovenskih vojakov je med drugim umrlo v bitki pri Majdan-Gologorskem v bližini Lvova.
Vojna v Ukrajini traja že več kot mesec dni. Najhujši kopenski boji med ukrajinsko in rusko vojsko potekajo na vzhodu in jugovzhodu Ukrajine, le občasno Rusija z raketami napada tudi cilje na zahodu države, na meji s Poljsko. Za zdaj Rusija ni še napadla nobenega cilja tostran Karpatov - v podkarpatski Ukrajini.
Krvava ukrajinska zgodovina
Ozemlje Ukrajine je bilo v zadnjih dobrih stotih letih zelo pogosto prizorišče krvavih vojaških spopadov. Zelo krvavo, uničevalno in nasilno je bilo tako obdobje med drugo svetovno vojno. V Ukrajini je takrat umrlo od pet do sedem milijonov ljudi. Poleg Belorusije in Poljske je Ukrajina med drugo svetovno vojno plačala največji krvni davek.
Če so med drugo svetovno vojno hudi spopadi in krvavi obračuni potekali po ozemlju vse Ukrajine, je bilo med prvo svetovno vojno težišče spopadov zlasti na ozemlju Galicije in Bukovine. To ozemlje je bilo med prvo svetovno vojno del t. i. vzhodne fronte.
Polja smrti v Galiciji
Na eni strani so bili nemški in avstro-ogrski vojaki, na drugi strani pa ruski. Glede na to, da so bile Nemčija, Avstro-Ogrska in Rusija večnarodni imperiji, so bile takšne tudi njihove vojske. Tako so se na primer Ukrajinci bojevali tako v avstro-ogrski kot v ruski vojski.
Fotografija polj v bližini Lvova. Ta in druga polja v Galiciji so med prvo svetovno vojno dobila vzdevek polja smrti.
Avstro-ogrski del vzhodne fronte je potekal od Krakova na jugu današnje Poljske do Bukovine, ki leži južno od Lvova, najpomembnejšega mesta na zahodu današnje Ukrajine. To območje je dobilo srhljivi vzdevek polja smrti.
Soška fronta
Natančnih podatkov, koliko slovenskih fantov je med prvo svetovno vojno umrlo v avstro-ogrski uniformi, ni, po ocenah slovenskih zgodovinarjev pa jih je padlo od 35 do 40 tisoč.
Čeprav je glede prve svetovne vojne v slovenskem zgodovinskem spominu daleč najbolj prisotna Soška fronta, ki je potekala od leta 1915 do 1917 na zahodu slovenskega narodnega ozemlja, večina slovenskih vojakov ni umrla na tej fronti.
Največ Slovencev je umrlo v Galiciji
Za Doberdob, slovenski kraj na zahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja, sicer pravijo, da je slovenskih fantov grob, toda največ slovenskih vojakov je umrla na področju Galicije, tj. današnje jugovzhodne Poljske in jugozahodne Ukrajine.
Na fotografiji vidimo ruske vojake med prvo svetovno vojno. Za carsko Rusijo se prva svetovna vojna ni dobro končala. Leta 1917 je naprej izbruhnila februarska revolucija, ki je strmoglavila carsko oblast, nato pa še oktobrska revolucija. Boljševiška Rusija je marca 1918 v Brest-Litovsku podpisala mir s centralnimi silami.
Po izbruhu prve svetovne vojne je v Galicijo odšlo na sto tisoče avstro-ogrskih vojakov, med drugim tudi več kot 30 tisoč Slovencev. Tu so se spopadli s številčno močnejšo rusko vojsko. Zelo hudi spopadi so potekali med 18. in 24. avgustom na vsem območju med rekama Visla in Dnester.
Zdesetkani Slovenci
Zelo veliko žrtev je imela avstro-ogrska vojska zlasti v bitki pri kraju Majdan-Gologorski (Majdan-Holohirski po ukrajinsko), ki leži nekaj deset kilometrov vzhodno od Lvova. Slovenske enote so bile dobesedno zdesetkane. Sloviti 17. kranjski pešpolk je izgubil polovico vojakov, piše zgodovinar Marko Štepec v spletnem članku Slovenski vojaki na vzhodnem bojišču.
V treh tednih spopadov so imele avstro-ogrske sile v Galiciji kar 324 tisoč žrtev, 130 tisoč vojakov pa je padlo v rusko ujetništvo. Preostanki avstro-ogrske vojske so se umaknili na obronke Karpatov. Okoli 120 tisoč avstro-ogrskih vojakov se je umaknilo v trdnjavo Przemysl ob reki San.
Zaustavitev ruskega valjarja
Trdnjavo Przemysl so obkolili ruski vojaki in se je bila marca 1915 po šestmesečnem obleganju prisiljena predati. Vsesplošno katastrofo centralnih sil na vzhodni fronti je preprečila nemška vojska, ki je v bitkah pri Tannenbergu (konec avgusta 1914) in pri Mazurskih jezerih (septembra 1914) hudo porazila rusko vojsko ter tako ustavila ruski valjar.
Med avstro-ogrsko in rusko vojsko so v prvi svetovni vojni divjali hudi spopadi, ki so zahtevali številne žrtve. Med vojaki obeh vojskujočih strani pa je izjemoma prišlo tudi do občasnega medsebojnega bratenja. Enega od teh bratenj avstro-ogrskih in ruskih vojakov vidimo na fotografiji iz leta 1917.
Maja 1915 sta s prebojem fronte v bitki pri Gorlicah (ta leži na jugovzhodu današnje Poljske) nemška in avstro-ogrska vojska rusko vojsko prisilili v obsežen umik. Tako je avstro-ogrska vojska znova vkorakala tudi v Przemysl in Lvov. Julija istega leta sta Nemčija in Avstro-Ogrska sprožila veliko ofenzivo in potisnila rusko vojsko daleč na vzhod, kjer se je vzhodna fronta ustalila oktobra 1915.
Grobovi slovenskih vojakov v Galiciji
Trupla slovenskih vojakov, ki so med prvo svetovno vojno umrli v Galiciji, so pokopali v bližini bojišč. Njihovi sorodniki se zaradi vojnih razmer seveda niso mogli osebno posloviti od njih, prav tako zaradi velike oddaljenosti Galicije od Slovenije niso mogli obiskovati njihovih grobov po koncu vojne. Tako so lahko žalovali za njimi le od daleč.
Vojaška grobišča v Galiciji iz prve svetovne vojne so bila dolgo časa zanemarjena, se pa v zadnjih letih stanje izboljšuje. Junija 2018, ob stoletnici konca prve svetovne vojne, je predsednik republike Borut Pahor odkril spomenik Slovencem, padlim med prvo svetovno vojno v Gorlicah na Poljskem, takratna ministrica za obrambo Andreja Katič pa je odkrila spomenik na pokopališču Ličakiv v Lvovu.
24