Petek, 6. 5. 2022, 22.12
1 leto, 11 mesecev
Ruski zunanji minister: Rusi se za Slovence ne bodo bojevali niti pol dneva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
72
Carska Rusija je na začetku prve svetovne vojne Italiji za vstop v vojno obljubljala dele slovenskega narodnega ozemlja. Na fotografiji: ruski vojaki.
Pred prvo svetovno vojno so bili številni Slovenci, zlasti tisti, ki so politično pripadali liberalnemu taboru, zelo zagledani v carsko Rusijo. V njej so, navdihnjeni s panslavizmom, videli branik slovanskih narodov pred vse močnejšim germanskim pritiskom.
A ta zagledanost je bila v večini zgolj enostranska simpatija. Carska Rusija je namreč predvsem sledila svojim imperialnim ciljem, panslavizem pa je bil bolj v ozadju. Pri čemer je carska Rusija svoj panslavizem bolj ali manj omejila le na pravoslavne slovanske narode.
Tajni Londonski sporazum
Zato ne preseneča, da carska Rusija ni imela nobenih zadržkov pri podpisu Londonskega sporazuma aprila 1915. To je bil tajni sporazum, s katerim so Velika Britanija, Francija in Rusija Italiji za vstop v prvo svetovno vojno na strani antantnih sil obljubile ozemeljsko širjenje. Med drugim so Italijanom obljubili tudi zahodne dele slovenskega narodnega ozemlja: Gorico, Trst in Istro.
Maja 1915 je tako Italija napadla Avstro-Ogrsko. Ruski tajni agentje so med prvo svetovno vojno vodilne predstavnike primorskih Slovencev celo prepričevali, naj se ne upirajo prihodu Italijanov, ampak naj jih pričakajo kot osvoboditelje.
Ruska nezaupljivost do katolikov
V času podpisa Londonskega sporazuma je bil ruski zunanji minister Sergej Sazonov. Ta je v Petrogradu (to mesto se je do avgusta 1914 imenovalo Sankt Peterburg, tako kot danes) spomladi 1915 sprejel člana Jugoslovanskega odbora, Hrvata Frana Supilo.
Sergej Sazonov je bil ruski zunanji minister med letoma 1910 in 1916. Po prvi svetovni vojni je bil predstavnik začasne ruske vlade (to je bila neboljševiška ruska vlada, ki so jo priznavale antantne države) na pariški mirovni konferenci. Zadnja leta svojega življenja je kot politični begunec preživel v Franciji, kjer je leta 1927 tudi umrl.
Sazonov je Supili potrdil, da so Rusi Jugoslovane prepustili Italiji. Ruski knez Feliks Jusupov pa je Supili še odkrito dejal: "Vsa težava je v tem, da je pet milijonov vaših ljudi katolikov (mišljeni so Slovenci in Hrvati, op. p.). Kako drugače bi bilo, če bi bili pravoslavni. Vi poslušate papeža, torej imate poglavarja zunaj države."
Sazonov o Slovencih
Maja 1915 je svoja odposlanca, Aleksandra Belića in Ljuba Stojanovića, v Petrograd poslal predsednik srbske vlade Nikola Pašić. Sazonov je Srboma dejal: "O Hrvatih in Slovencih vam ne morem nič reči. Oni se tolčejo proti nam, zato vam izjavljam: če bi bilo potrebno, da se ruski narod bori z orožjem samo pol dneva, da bi osvobodili Slovence, jaz v to ne bi privolil."
Vsebina tajnega Londonskega sporazuma je kmalu pricurljala tudi v javnost, popolnoma pa je bil sporazum razkrit po oktobrski revoluciji, ko so Leninovi boljševiki namenoma javno objavili vse tajne sporazume carske Rusije. Londonski sporazum je bil po prvi svetovni vojni podlaga za italijansko prisvojitev dela slovenskega in hrvaškega narodnega ozemlja.
Slovo carske Rusije
Ruski carizem je poslala na smetišče zgodovine februarska revolucija leta 1917, ki ji je oktobra istega leta sledila boljševiška revolucija. Številni nasprotniki boljševikov so zbežali v tujino, med njimi je bil tudi Sazonov, ki je umrl leta 1927 v Franciji.
Londonski tajni sporazum je bil podlaga za italijansko prisvojitev velikega dela zahodnega slovenskega narodnega ozemlja po prvi svetovni vojni. V italijanske roke je tako padel tudi Trst.
S strmoglavljenjem carizma je bilo tudi konec Uvarove doktrine, ki je bila uradna ideologija carske Rusije. Ime je dobila po ruskem ministru za izobraževanje iz prve polovice 19. stoletja Sergeju Uvarovu. Temelji te ideologije so bili trije, in sicer pravoslavje, avtokracija in ruski nacionalizem. Na podlagi te ideologije se je oblikoval slogan: Za vero, carja in domovino.
Komunistično občudovanje Sovjetske zveze
Z oktobrsko revolucijo se je na območju nekdanje carske Rusije oblikovala Sovjetska zveza, ki je postala navdih za komuniste po vsem svetu, tudi za slovenske. A tudi ta ideološka simpatija ni trajala večno, saj se je leta 1948 zgodil prelom med Sovjetsko zvezo in jugoslovansko komunistično partijo, katere del so bili tudi slovenski komunisti.
Glavna vira:
Uroš Lipušček, Slovenci in Londonski pakt, v: Velika vojna in Slovenci, Ljubljana 2005.
Đorđe Radenković, Pašić i Jugoslavija.
72