Petek, 8. 8. 2025, 14.02
1 ura, 1 minuta
Državni proračun v sedmih mesecih z 912 milijonov evrov primanjkljaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Akumulirani primanjkljaj v prvih sedmih mesecih se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 399 milijonov evrov in je bil po njihovih navedbah skladen z načrtovano dinamiko.
Odhodki državnega proračuna so bili v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 7,4 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, dosegli pa so 53,1 odstotka načrtovanih za celo leto. Prihodki so dosegli 53,6 odstotka načrtovanih in so bili 2,9 odstotka višji kot lani. Proračunski primanjkljaj je v sedmih mesecih dosegel 912 milijonov evrov.
Prihodki državnega proračuna so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dosegli 8,2 milijarde evrov, odhodki pa 9,1 milijarde evrov, so danes sporočili z ministrstva za finance.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom so iz proračuna namenili 1,2 milijarde evrov, kar je primerljivo enakemu lanskemu obdobju. V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je proračun prispeval 1,3 milijarde evrov oziroma 2,7 odstotka več.
Več upokojencev, več transferjev
Največji del proračunskega transferja – 1,1 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 8,4 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence.
Odhodki za investicije so dosegli 612 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Sredstva so bila med drugim namenjena posodobitvi enot Slovenske vojske, opremi za njeno operativno delovanje, vzdrževanju materialnih sredstev vojske ter investicijski dejavnosti na cestah in železniški infrastrukturi.
Za subvencije je država namenila 332 milijonov evrov oziroma 84 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani. Takrat je več subvencij namenila za pomoč zaradi draginje in pomoč za odpravo posledic poplav.
Japonska bonitetna agencija Rating and Investment Information je 4. avgusta 2025 Sloveniji zvišala bonitetno oceno z A na A+ s stabilnimi obeti, so sporočili z ministrstva za finance.
K dvigu ocene so po mnenju agencije v splošnem pripomogli dobro stoječe gospodarstvo, stabilnost Slovenije v mednarodnem okolju in preudarna fiskalna politika, so zapisali na ministrstvu.
Agencija tako Sloveniji priznava razmeroma razvito industrijsko osnovo z odpornim gospodarstvom. Ob stalnih presežkih na tekočem računu plačilne bilance zunanja stabilnost ostaja visoka. Poleg tega se fiskalni položaj Slovenije izboljšuje, saj se vlada zaveda pomembnosti fiskalne discipline. Tudi delež javnega dolga upada in agencija predvideva, da se bo ta trend nadaljeval. Vlada, kot še pravijo na ministrstvu, s pripravo strukturnih reform rešuje fiskalno breme, ki ga v prihodnosti prinaša staranje prebivalstva.
Sloveniji letos bonitetno oceno dvignilo že več bonitetnih agencij
Navedli so, da je v obdobju zadnjega leta Sloveniji več bonitetnih agencij ali dvignilo bonitetno oceno ali izboljšalo njene obete. Z dvigom bonitetne ocene Sloveniji s strani japonske bonitetne agencije R&I je Slovenija ponovno dobila potrditev, da v globalnih merilih ostaja na uspešni poti razvoja.
"Japonska agencija R&I je tako že tretja rating agencija, ki nam je letos zvišala bonitetno oceno. Pred dvema mescema je Sloveniji agencija Standard & Poor's (S&P) zvišala bonitetno oceno z AA- na AA in ji pripisala stabilne obete. S to oceno je Slovenija postala država z najvišjo bonitetno oceno v skupini držav srednje in vzhodne Evrope. V sredini meseca maja pa nam je mednarodna bonitetna agencija Scope Ratings zvišala bonitetno oceno z A na A+ in oceni dodelila stabilne obete. V letu 2024 so tri bonitetne agencije Sloveniji izboljšale obete za oceno iz stabilnih v pozitivne, letos pa je to storila še bonitetna agencija Fitch. To je pomemben znak zaupanja v Slovenijo," so sklenili na ministrstvu.
Na sklad za obnovo po poplavah avgusta 2023 so v prvih sedmih mesecih iz naslova davka na bilančno vsoto bank prenesli 106 milijonov evrov, iz naslova razlike v stopnji davka od dohodka pravnih oseb pa 115 milijonov evrov.
Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. V sedmih mesecih so dosegli 7,2 milijarde evrov in bili s tem za 4,3 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so dosegli 3,2 milijarde evrov oziroma 4,3 odstotka več.
Več denarja na račun dohodnine in akontacij dohodkov
Z dohodnino je državni proračun prejel 1,2 milijarde evrov oziroma 6,4 odstotka več kot lani. Akontacija dohodkov od zaposlitve je bila višja za 6,3 odstotka. Rast teh prihodkov po pojasnilih ministrstva poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač.
Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, saj del prejmejo občine. V prvih sedmih mesecih so prejele 42 milijonov evrov oziroma 4,6 odstotka več kot lani.
Prihodki od trošarin so se v sedmih mesecih v medletni primerjavi znižali za 4,1 milijona evrov na 929 milijonov evrov. Nižji so bili prilivi od trošarin na tobak in alkohol.
Proračun je zbral še milijardo evrov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 14 odstotkov manj kot lani.
