Torek, 4. 10. 2022, 22.10
2 leti, 2 meseca
To je ukrajinsko bogastvo, po katerem hlepi Putin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,00
31
Ruskega predsednika Vladimirja Putina je pri napadu na Ukrajino verjetno vodila tudi želja po ukrajinskih naravnih bogastvih.
Pri vojni v Ukrajini ne gre samo za željo Putinove Rusije po izbrisu ukrajinskega naroda in države, ampak tudi za boj za naravna bogastva Ukrajina. Velik del teh bogastev je prav na delu ukrajinskega ozemlja, ki ga je Vladimir Putin pred kratkim preprosto priključil k Ruski federaciji.
Pretekli teden so Rusi na zasedenem delu Ukrajine izvedli navidezni referendum o priključitvi tega ozemlja k Ruski federaciji. Ruski predsednik Vladimir Putin je nato v Kremlju slovesno podpisal sporazum o priključitvi.
Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson
Gre za območje štirih ukrajinskih regij: Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson (vse regije, Ukrajinci jim pravijo oblasti, imajo imena po glavnih mestih regij). Kot vemo, je Putin že leta 2014 k Rusiji enostransko priključil polotok Krim.
Meje k Rusiji enostransko priključenih ukrajinskih ozemelj se nenehno spreminjajo, saj Ukrajinci zadnje tedne, vse bolj oboroženi z zahodnim orožjem, korak za korakom osvobajajo ozemlje, ki ga je ruska vojska večinoma zasedla že letos pozimi in spomladi, torej v prvih mesecih rusko-ukrajinske vojne.
Putin si želi ukrajinskih naravnih bogastev
Moskva razlog za svoj napad na Ukrajino ter za zasedbo in nedavno priključitev dela ukrajinskega ozemlja propagandno utemeljuje z željo, da bi zaščitila Ruse oziroma rusko govoreče prebivalce pred domnevnimi ukrajinskimi nacionalisti.
Območje Donbasa (doneška in luganska regija) je že pred prvo svetovno vojno veljalo za gospodarsko srce takratne carske Rusije. Po zlomu komunizma v začetku 90. let preteklega stoletja je območje, za katero sta značilna rudarstvo in težka industrija, deloma nazadovalo, a je še vedno gospodarsko zelo pomembno.
Toda kot piše nemški medij Focus, si Putin v resnici želi tisto, kar leži pod zemljo omenjenih štirih ukrajinskih regij. Na ukrajinskem ozemlju, ki ga je Putin enostransko priključil Rusiji (gre za okoli 15 odstotkov Ukrajine), sta namreč približno dve tretjini nahajališč ukrajinskih surovin.
Ogromna nahajališča rudnin
Pod tlemi priključenega ukrajinskega ozemlja so namreč nafta, plin, premog in kovine. Na površju priključenega ukrajinskega ozemlja pa so seveda tudi velika kmetijska zemljišča.
Gre za območje, ki je eno najbogatejših z rudninami v Evropi. Najdišča titana in železove rude so med največjimi na svetu. V Donbasu so ogromne zaloge litija, ki še čakajo na izkoriščanje.
Ruski nadzor nad bilijoni ukrajinskih naravnih bogastev
Po analizi kanadskega geopolitičnega podjetja SecDev za The Washington Post je Rusija letos avgusta v Ukrajini nadzorovala območje, na katerem so naravna bogastva (energenti in rudnine) v vrednosti 12,4 bilijona ameriških dolarjev.
Zelo hud udarec za Ukrajino je tudi izguba številnih mest ob Črnem in Azovskem morju. Tako je v ruske roke padel tudi Mariupol, ki je pomembno pristaniško mesto ob Azovskem morju. Ukrajinci si seveda zato želijo čim prej spoditi rusko vojsko s tega območja.
Gre samo za vrednost, ki se nanaša na že obratujoča nahajališča. Če bi upoštevali še neodkrita oziroma še neizkoriščena naravna bogastva na tem območju, bi bila vrednost še višja.
Premog, nafta, železo, litij, uran, zlato ...
Kot navaja SecDev, je Rusija avgusta letos (takrat je bila pod ruskim nadzorom približno petina države) v Ukrajini med drugim nadzorovala 41 premogovnikov, 27 nahajališč zemeljskega plina, 14 nahajališč propana, devet naftnih polj, šest nahajališč železove rude, dve nahajališči titana, dve nahajališči cirkonija ter po eno nahajališče stroncija, litija, urana in zlata, poleg tega pa še kamnolom apnenca.
Skupaj je avgusta Rusija nadzorovala 63 odstotkov ukrajinskih zalog premoga, 11 odstotkov ukrajinskih zalog nafte, 20 odstotkov zalog ukrajinskega zemeljskega plina, 42 odstotkov ukrajinskih kovin in 30 odstotkov ukrajinskih redkih rudnin. Pod nadzorom ima tudi 89 odstotkov vseh ukrajinskih vetrnih elektrarn.
Po ocenah SecDev imajo samo zaloge črnega premoga, ki jih je na zasedenem ozemlju okoli 30 milijard ton, skupno tržno vrednost 11,9 bilijona ameriških dolarjev.
Izguba pristanišč
Ukrajina ima veliko gospodarsko škodo tudi zato, ker so jo Rusi odrezali od številnih pristanišč ob Črnem oziroma Azovskem morju. Poleg tega Rusija blokira nezasedena ukrajinska pristanišča ob Črnem morju.
Rusom so v jugovzhodni Ukrajini padle v roke številne ukrajinske vetrne elektrarne. Na območju, ki je pod ruskim nadzorom, je tudi mesto Energodar, v katerem stoji največja jedrska elektrarna v Evropi – jedrska elektrarna Zaporožje.
Kot piše Focus, nekateri strokovnjaki menijo, da je izguba pomorskih tranzitnih poti celo hujši udarec kot izguba zalog rudnin. Ekonomist Anders Aslund je za Washington Post tako povedal: "Če Ukrajina ne bo imela več teh pristanišč, bo morala zgraditi povsem novo izvozno infrastrukturo." Boj za osvoboditev območij na jugu in vzhodu Ukrajine je za Ukrajince torej tudi boj za gospodarsko preživetje ukrajinske države.
31