Torek, 5. 4. 2022, 21.44
2 leti
Je to Putinovo skrivno orožje, ki je nevarnejše od bomb in raket?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
30
Bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin z oviranjem izvoza žit iz črnomorskih pristanišč umetno povzročil lakoto v državah v razvoju?
Je ruski predsednik Vladimir Putin napadel Ukrajino tudi zato, ker na skrivaj načrtuje ustanovitev nekakšnega žitnega Opeca, ki bi nadzoroval svetovno trgovino s prehrano?
Vojna v Ukrajini vnaša nemir tudi v svetovno verigo preskrbe s hrano, saj je Ukrajina zelo pomembna izvoznica hrane. S pomorsko blokado ukrajinskih črnomorskih pristanišč tako ruska mornarica ovira trgovino oziroma preskrbo s hrano.
Žitni Opec
Kot piše nemški gospodarski novinar Oliver Stock v članku, objavljenem na spletni strani nemškega tednika Focus, lahko svet poleg Opeca, ta združuje nekatere najpomembnejše izvoznice nafte in je najmočnejši kartel na svetu, dobi še močnejši kartel – žitni Opec.
Nekateri so celo prepričani, da je Putinova želja po oblikovanju tega žitnega Opeca pravi razlog za ruski napad na Ukrajino. Rusija, ki je država z največ obdelovalnih površin na svetu, se je v zadnjih 15 letih razvila v največjo izvoznico pšenice na svetu.
Kmetijsko tekmovanje med Rusijo in Ukrajino
Rusija izvozi za okoli 35 milijonov ton pšenice letno in je na prvem mestu na svetu. Na drugi strani so pred izbruhom vojne na svetovnem trgu pričakovali za okoli 24 milijonov ton pšenice iz Ukrajine.
Ukrajina je ena največjih izvoznic žit na svetu. Na fotografiji: setev pšenice v zahodni Ukrajini.
To naj bi Ukrajino uvrstilo na četrto mesto med izvoznicami pšenice na svetu. Približno 400 milijonov ljudi po vsem svetu je neposredno odvisnih od ukrajinskega izvoza.
Ruski nadzor nad kazahstanskim izvozom pšenice
Velik izvoznik pšenice je tudi Kazahstan, ki na leto požanje od deset do 20 milijonov ton pšenice. Kazahstan, ki je na devetem mestu izvoznikov pšenice na svetu, nima neposrednega dostopa na svetovni trg, ampak mora pšenico čez Rusijo po železnici prevažati do črnomorskih pristanišč.
Kot pravi ukrajinski agronom Oleksander Perehožuk, je zaradi tega kazahstanski izvoz pšenice na svetovni trg dejansko pod nadzorom Rusije. Perehožuk je trenutno raziskovalec na Leibnizevem inštitutu za razvoj kmetijstva v Halleju, kjer se ukvarja z vprašanji svetovne prehrane.
Rusija si želi črnomorsko žitno združenje
Kot je Perehožuk zapisal v članku v nemškem agronomskem strokovnem časopisu Agrarzeitung, si Rusija že 15 let prizadeva za oblikovanje nekakšnega črnomorskega žitnega združenja, ki bi usklajeval izvoz žita iz Rusije, Ukrajine in Kazahstana na svetovni trg.
Ukrajina večino svojega žita izvozi prek črnomorskih pristanišč. Največje ukrajinsko pristanišče je Odesa, ki je že nekajkrat bila tarča raketnih napadov. Za zdaj Odesa še ni neposredno ogrožena.
Pobudo za združenje je leta 2007 dala Rusija, najbolj pa se je temu upirala Ukrajina, zaradi česar je pobuda padla v vodo. Ukrajina namreč lahko s svojo razvito črnomorsko pristaniško infrastrukturo sama uspešno tekmuje z Rusijo.
Bo Putin Ukrajino odrezal od Črnega morja?
"Obstoj ruskega gospodarstva temelji na prevladi monopolnih in oligopolnih tržnih struktur, ki lahko vplivajo na oblikovanje cen tako na domačem kot na mednarodnem trgu," pojasnjuje Perehožuk.
Z okupacijo južne Ukrajine želi Putin skupaj s svojimi oligarhi uveljaviti ruske gospodarske interese, trdi ukrajinski agronom. Če Ukrajina izgubi svoja črnomorska ozemlja, ne bo imela več prostega in neposrednega pomorskega dostopa do svetovnega trga.
Žito kot Putinovo prehransko orožje?
Rusija lahko nato nadzoruje celotno trgovino z žitom v črnomorski regiji, pri čemer lahko žito uporablja tudi kot svojevrstno orožje za uveljavitev svojih interesov. "Prehransko orožje" je nevarnejše od "plinskega orožja" ali "naftnega orožja", celo nevarnejše od ruskih raket in bomb, je prepričan Perehožuk.
Med države, ki uvažajo veliko ukrajinskega žita, med drugim spadajo Indonezija, Egipt, Jemen in Libanon. Na fotografiji: egiptovska prestolnica Kairo.
Sodelavci nemškega svetovalnega podjetja Ebner Stolz tudi opozarjajo, da zmanjšana globalna ponudba in naraščajoča negotovost glede prihodnjih pridelkov vplivata na višjo ceno pšenice na svetovnem trgu. Poleg tega Rusija in Ukrajina nista samo veliki izvoznici pšenice, ampak tudi koruze, sončnic, soje in gnojil.
Strah pred umetno povzročeno lakoto
Kot še piše Perehožuk, je povišanje cen osnovnih živil zlasti v revnejših državah veliko večji problem kot rast cen energentov. "Ko cene energije rastejo, je mogoče najti alternativne rešitve za oskrbo z energijo. Cenovna elastičnost povpraševanja po hrani, predvsem po krušnem žitu, je v revnejših regijah sveta neelastična." Alternativ torej tukaj ni, meni ukrajinski agronom.
In države žitnega Opeca, ki za zdaj obstaja samo kot ruski načrt, izvažajo hrano zlasti v revnejše, gosto obljudene svetovne regije. Putinovo "prehransko orožje" lahko torej povzroči umetno lakoto v različnih delih sveta, kar bi posledično pripeljalo do množične selitve ljudi iz teh regij proti Evropi in Severni Ameriki, še opozarja Perehožuk.
30