Torek, 18. 1. 2022, 21.56
2 leti, 3 mesece
Razkrita skrivnost Putinovega vzpona na oblast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,42
21
Vladimir Putin je bil v času hladne vojne član sovjetske tajne obveščevalne službe KGB, kmalu po njenem koncu pa se je začel njegov politični vzpon.
Ko je Vladimir Putin leta 1999 prišel na oblast v Rusiji, je bil za zunanje opazovalce veliko presenečenje in nepopisan list papirja. Poznavalci ruskega političnega zakulisja pa so že dolgo vedeli, da so Putina v ozadju že nekaj let načrtno pripravljali na oblast.
Odnosi med Zahodom in Rusijo so zaradi ukrajinsko-ruskih napetosti že od leta 2014 zelo slabi. Zaradi ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim je Zahod proti Rusiji uvedel tudi sankcije. Rusija podpira proruske upornike na vzhodu Ukrajine.
Malmgren o Putinu
Eden tistih zahodnjakov, ki so Putina spoznali že v začetku 90. let preteklega stoletja, je tudi zdaj 86-letni Harald Malmgren. Ta je ameriški geopolitični strateg, pogajalec in dolgoletni svetovalec cele vrste ameriških predsednikov: Johna F. Kennedyja, Lyndona B. Johnsona, Richarda Nixona in Geralda Forda.
O Putinu se je Malmgren nedavno razpisal v britanskem mediju UnHerd. "Leta 1999 je Vladimir Putin nenadoma skočil iz birokratske nepomembnosti in anonimnosti na položaj predsednika vlade. Ko je čez nekaj mesecev Boris Jelcin nepričakovano odstopil in je bil Putin izvoljen za ruskega predsednika, so bile vlade po svetu znova presenečene," je na začetku članka zapisal Malmgren.
Primakov in Putin
Malmgren je Putina osebno srečal sedem let pred njegovim vzponom na premierski stolček, zato ni bil presenečen nad njegovo bliskovito prevlado v novi Rusiji. Putina je Malmgrenu predstavil zdaj že pokojni Jevgenij Primakov, ki je bil znan kot ruski Henry Kissinger. S Primakovom se je Malmgren večkrat srečal v času hladne vojne, ko je bil svetovalec ameriških predsednikov.
Dolgoletni diplomat Jevgenij Primakov je bil med letoma 1998 in 1999 ruski premier.
Za dolgoletnega sovjetskega in ruskega diplomata Primakova Malmgren piše, da je bil pisatelj in človek, ki je rad govoril odkrito in naravnost. Bil je tudi posebni odposlanec Kremlja za vodenje skrivnih pogovorov z voditelji držav po svetu.
Putin in Kissinger
Ko je Jelcin svojemu svetovalcu Anatoliju Sobčaku dal nalogo, naj poišče in rekrutira najbolj bistre ljudi, je bil Putin, takrat lokalni politik v domačem Sankt Peterburgu, na vrhu seznama. Tako je Primakov vzel Putina pod svoje okrilje, da bi ga poučil o svetovnem razmerju moči in varnostnih vprašanjih. Primakov je Putina tudi predstavil Kissingerju.
Putin in Kissinger sta se zbližala. Tako Primakov kot Kissinger sta Putina poučevala o geopolitiki in geovarnosti, kar kaže, da sta pri njem opazila značilnosti močnega voditelja. Prav tako je bil Putin sposoben poslušati dolga predavanja o geopolitiki, pojasnjuje Malmgren.
Srečanje v Sankt Peterburgu
Leta 1992 je ameriški Center za strateške in mednarodne študije (CSIS: Centre for strategic and international studies) Malmgrena povabil v Sankt Peterburg, da bi sodeloval v ameriško-ruski komisiji, ki sta jo vodila Kissinger in Sobčak. Namen komisije je bil pomagati novemu ruskemu vodstvu ter mu odpreti poslovne in bančne kanale z Zahodom.
Zdaj že pokojni Anatolij Sobčak (desno) je bil dolgoletni župan Sankt Peterburga. Maja 1990 je Sobčak nekdanjega KGB-jevca Putina zaposlil kot svojega svetovalca za mednarodne zadeve. To je bil začetek Putinovega političnega vzpona. Prvi na zunaj pomembni Putinov karierni uspeh je bil prevzem vodenja ruske zvezne obveščevalne službe (FSB) julija 1998. FSB, ki je naslednica sovjetske KGB, je vodil do marca 1999. Nato je bil do 9. avgusta 1999, ko je postal ruski premier, tajnik sveta za varnostna vprašanja pri predsedniku Rusije Borisu Jelcinu.
Večino zahodnih udeležencev so predstavljali direktorji velikih ameriških in evropskih podjetij, na ruski strani pa so bili ključni sodelavci nove ruske vlade. Na enem od srečanj komisije je eden od ruskih uradnikov na zaprosilo Primakova Malmgrena predstavil Putinu. Ta je bil ravno sredi pogovora s Kissingerjem.
Pogovori ob večerji med Putinom in Malmgrenom
Putin je Malmgrenu prijazno dejal, da se želi z njim pogovarjati o tem, kako on vidi svet iz Washingtona. Malmgren in Putin sta se potem na srečanjih ameriško-ruske komisije večkrat zapletla v pogovore. Tudi zato, ker je Putin poskrbel, da je na večerjah skupaj s svojim tolmačem sedel ob Malmgrenu.
Ne eni od večerij je Putin Malmgrena vprašal: "Kaj je tista glavna ovira med zahodnimi poslovneži in mojimi ruskimi rojaki pri navezavi poslovnih stikov?" Malmgren mu je odgovoril: "Odsotnost zakonsko določenih lastniških pravic – brez teh ni podlage za reševanje sporov."
Reševanje sporov po rusko
"Ah, ja. V vašem sistemu spore med poslovneži rešujejo odvetniki, ki so plačani na uro in predstavljajo eno od strani. Včasih spore pripeljejo na sodišča, kar ponavadi traja mesece in nakopiči ure odvetniških honorarjev," mu je odvrnil Putin.
Putin ima zelo dobre odnose z nekdanjim ameriškim svetovalcem za državno varnost in nekdanjim ameriškim zunanjim ministrom Henryjem Kissingerjem. Prvič sta se srečala v začetku 90. let preteklega stoletja.
"V Rusiji se spori ponavadi rešujejo z zdravim razumom. Če je spor glede zelo velike količine denarja ali lastnine, potem strani praviloma pošljeta predstavnike na večerjo. Vsak, ki se udeleži večerje, je oborožen. Zaradi možnosti krvavega usodnega razpleta obe strani vedno najdeta obojestransko sprejemljivo rešitev. Strah je katalizator zdrave pameti," mu je še pojasnil Putin.
Putinova zastraševalna igra
Kot piše Malmgren, je Putin ta argument uporabil v kontekstu sporov med suverenimi državami. Rešitev pogosto zahteva element strahu pred nesorazmernimi odzivi, če ne bi bil mogoč dogovor. Zdelo se je, da ga je navdušila ideja, da bi nasprotnike prisilil, da se soočijo z grozljivimi alternativami, poudarja Malmgren.
Malmgren je prepričan, da mu je Putin po svoje opisoval tudi trenutno slepo ulico glede Ukrajine med ZDA in Rusijo. Putin ve, da si Rusija ne more privoščiti dolgotrajne kopenske vojne z Ukrajino. Prav tako lahko vidi, da je ameriški predsednik Joe Biden, ki se sooča s ključnimi vmesnimi volitvami, zašel v domačo kongresno slepo ulico in si ne more privoščiti večje krizne motnje na zunanjepolitičnem področju. Obe strani zato nimata druge izbire, kot da skleneta dogovor. Takšna naj bi bila Putinova logika v ozadju trenutnih napetosti glede Ukrajine.
"Instinkti sicilijanskega šefa mafije"
"Putin je name naredil vtis človeka, ki je bolj inteligenten od večine politikov, ki sem jih srečal v Washingtonu in drugih prestolnicah po svetu. Spomnil sem se na svoje otroštvo: odrasel sem v večinoma sicilski soseski, v kateri je red vzdrževala mafija. Noben neorganiziran kriminal ni bil dovoljen. Zdi se, da ima Putin instinkte sicilijanskega šefa mafije: hitro nagrajuje, toda hkrati tudi hitro predstavlja smrtno nevarnost v primeru neupoštevanja družinskih pravil," je prepričan Malmgren.
Putinu ameriški demokrati očitajo, da je z vpletanjem v ameriške volitve leta 2016 v Belo hišo spravil Donalda Trumpa. Ta je želel izboljšati odnose z Rusijo. Putinova Rusija in Trumpove ZDA so bile tudi objektivno gledano zaveznice v boju proti zloglasni Islamski državi v Siriji.
Putin je po Malmgrenu prišel na oblast tudi zato, ker je Rusija po desetletjih slabih, kratkotrajnih ali šibkih voditeljev (Leonid Brežnjev, Jurij Andropov, Konstantin Černenko, Mihail Gorbačov in Boris Jelcin) potrebovala močnega voditelja. Malmgren je tudi prepričan, da se ima Putin za inkarnacijo ruskega carja Petra Velikega.
Putin je več, kot se zdi na prvi pogled
"V Kremlju me ni bilo od leta 1988, toda povedali so mi, da ima Putin obešene portrete Petra Velikega v več sobah, kjer ima pomembne sestanke. Rajši njegove kot lastne portrete, kar bi bilo bolj običajno. Počasi postaja jasno, kaj to pomeni za Bidna. Putin je več, kot se zdi na prvi pogled," je Malmgren sklenil svoj zapis o ruskem predsedniku.
21