Četrtek, 8. 9. 2022, 22.37
1 leto, 7 mesecev
Je na tej sveti gori Putin že leta 2016 napovedal vojno?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,69
45
Maja 2016 je ruski predsednik obiskal sveto goro Atos. Na fotografiji v cerkvi Protaton, ki je znana tudi kot cerkev Marijinega vnebovzetja, je desno ob njem tedanji grški zunanji minister Nikos Kocias.
Poti k vojni v Ukrajini ni tlakoval Nato ali ZDA s svojo politiko širitve Nata, ampak spopad med dvema vizijama. Med Putinovo vizijo prihodnosti in vizijo narodov, ki živijo v ruski orbiti, je prepričan zgodovinar Thomas Weber.
Ruski predsednik Vladimir Putin je 28. maja 2016 obiskal za pravoslavne kristjane sveto goro Atos. To je meniška republika, ki leži v Grčiji, a v njej grški zakoni ne veljajo. Je kraj, kamor med drugim nimajo vstopa ženske, pa tudi tisti moški, ki jih imajo na Atosu za krivoverce in shizmatike, ostanejo pred zaprtimi vrati.
Putinov ključni govor iz leta 2016
Gora Atos je bila nekoč simbol vzhodne pravoslavne enotnosti. Večno cesarstvo Boga v nebesih in na zemlji, v izraelskem časniku Haaretz piše nemški zgodovinar Thomas Weber. Kot pravi, je Putinov govor na grški gori Atos iz leta 2016 ključen za razlago, zakaj je Rusija letos napadla Ukrajino.
V cerkvi Protaton, najsvetejši med cerkvami na gori Atos, je Putin sedel na prestolu, na katerem so nekoč sedeli bizantinski cesarji. Ruski predsednik je kot kakšen bizantinski oziroma vzhodnorimski cesar govoril o poenotenju pravoslavnega in ruskega sveta ter o boju proti zahodnemu nihilizmu in dekadenci, piše Weber.
Putinova želja po obnovi Svete Rusije in uničenju zahodnih idej
"Danes obnavljamo vrednote domoljubja, zgodovinskega spomina in tradicionalne kulture," je na gori Atos med drugim dejal Putin. To je bil ekspanzionistični govor, želja po obnovi Svete Rusije. Želja po obnovi ruskega in pravoslavnega sveta ter hkrati želja po uničenju zahodnih idej o svobodi.
Putin je nekdanji pripadnik sovjetske tajne službe KGB, ki je prisegala na komunistično ideologijo, toda zdaj se Rusom in vsemu svetu predstavlja kot globoko veren pravoslavni kristjan. Njegovi govori in dejanja so pogosto zelo versko obarvani.
A seme te vizije, ki jo je Putin predstavil na gori Atos, je bilo posejano že pred njegovim potovanjem na omenjeno goro, saj je o viziji ruskega sveta govoril že pred Atosom. Pri tem Weber poudarja, da moramo Putinov svet idej jemati resno.
Zgledovanje po ruskih carjih
Pri tem je spomnil na nizozemska raziskovalca Nielsa Drosta in Beatrice de Graaf, ki pravita, da je Putinova vizija prihodnosti ruskega sveta nastajala dolgo. Ta vizija temelji na tem, kako si Putin predstavlja zgodovino in kako vidi lastno vlogo v stoletja starih zgodovinskih procesih.
Je vizija, ki je usmerjena k celotnemu svetu pravoslavnega krščanstva, ne samo k Rusiji. Ta vizija se izraža v jeziku in dejanjih, ki so polna verske simbolike, v katerih se Putin zgleduje po carju Petru Velikem ali carju Aleksandru I.
"Putinova vizija Svete Rusije vodi k vojni"
Ta njegova vizija obnovitve Svete Rusije spodbuja in postopno radikalizira njegova dejanja. Je vizija, ki vodi v vojno, je prepričan Weber. Logika Putinovih razvijajočih se idej je namreč, da teži k obnovitvi Svete Rusije - ali z zapeljevanjem ali s surovo silo.
Ker Putin Ukrajincev ni mogel zlepa navdušiti za svojo vizijo prihodnosti ruskega sveta, se je odločil, da jih bo v svoj projekt Svete Rusije vključil zgrda, z vojno, poudarja zgodovinar Weber.
Ko Putinova zapeljevalska pesem ni imela učinka na ljudi, ki so živeli v ruski orbiti (mišljeni so seveda Ukrajinci, op. p.), je Putinu ostala na izbiro samo še ena možnost: surove in krvave Igre prestolov na ruski način.
So Natova dejanja nepomembna?
S tega vidika so Natova dejanja nepomembna, pravi Weber in dodaja, da ni res, kar pravi ameriški strokovnjak za mednarodne odnose John Mearsheimer, češ da hoče Putin samo čim bolj povečati moč svoje države, kot to delajo vsi voditelji na svetu. Prav tako je po njegovem zgrešena Mearsheimerjeva trditev, da ne bi bilo vojne niti leta 2014 niti leta 2022, če bi Ukrajina ostala v ruskem vplivnem območju.
Poti k vojni ni tlakoval Nato s svojo politiko širitve, ampak spopad med Putinovo vizijo prihodnosti in vizijo narodov (vizijo Ukrajincev o svoji prihodnosti, op. p.), ki živijo v ruski orbiti, je še prepričan Weber, ki med drugim predava zgodovino in mednarodne odnose na univerzi v Aberdeenu na Škotskem.
45