Četrtek, 1. 9. 2022, 22.45
2 leti, 2 meseca
Vse, česar vam niso nikoli hoteli povedati
Pogosto slišimo, da Slovenijo preostale tranzicijske države, tj. nekdanje komunistične države, gospodarsko dohitevajo in celo prehitevajo. Poglejmo, koliko je resnice v tem.
To, da nekatere države vzhodne Srednje Evrope gospodarsko dohitevajo Slovenijo, je res. Toda po večini kazalnikov, ki kažejo gospodarsko razvitost in družbeno blaginjo, je Slovenija še vedno na prvem mestu med tranzicijskimi državi (pojem tranzicijske države se uporablja za države, ki so začele uvajati tržno gospodarstvo po zlomu komunizma, op. p.).
Slovenija še vedno prva po gospodarski razvitosti
Po podatkih Eurostata za leto 2021 je imela Slovenija lani realni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v višini 21.260 evrov. Najbolj tesno nam med tranzicijskimi državami sledi Češka (18.020 evrov).
Na tretjem mestu med tranzicijskimi državami je Estonija (16.260 evrov), na četrtem Slovaška (15.660 evrov), na petem Litva (14.690 evrov), na šestem Madžarska (13.660 evrov), na sedmem Poljska (13.580), na osmem Hrvaška (13.460 evrov), na devetem Latvija (12.800 evrov), na desetem Romunija (9.380 evrov) in na enajstem Bolgarija (6.690 evrov). Ta država je tudi najrevnejša članica EU. Še slabše so se odrezale tranzicijske države, ki niso članice EU.
Za realni BDP na prebivalca pravijo, da meri gospodarsko razvitost neke države. V tem primeru je torej Slovenija še vedno najrazvitejša med tranzicijskimi državami.
Tik za Čehi pri BDP po kupni moči
Pogosto se izpostavlja BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči oziroma življenjskih stroškov v posamezni državi. Tukaj je Češka po podatkih Eurostata malenkost pred Slovenijo. Lani je imela Češka 91 odstotkov povprečja EU, Slovenija pa 90 odstotkov. Leta 2020 je imela Češka 93 odstotkov, Slovenija pa 89 odstotkov. To pomeni, da smo razliko zmanjšali.
Češka, ki ima še vedno lastno nacionalno valuto, je Slovenijo v času evrske krize prehitela na lestvici, ki meri BDP na prebivalca po kupni moči. Na Češkem je tudi večja razlika v razvitosti in blaginji med glavnim mestom in preostalo državo kot v Sloveniji. Na fotografiji so prebivalci češkega glavnega mesta Prage.
V številkah: lani je bil češki BDP na prebivalca po kupni moči 29.600 evrov, slovenski pa 29.100 evrov. Sledijo Litva (28.400 evrov), Estonija (28.200 evrov), Poljska (25.000 evrov) in Madžarska (24.500 evrov).
Čim bolj si razvit, tem bolj je življenje drago
Za BDP na prebivalca po kupni moči velja, da je kazalnik gospodarske blaginje v posamezni državi. Seveda pa ta BDP na prebivalca meri samo kupno moč v domači državi, zaradi česar je morda ustrezneje, da mu rečemo BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov.
Pri BDP na prebivalca po kupni moči je treba tudi vedeti, da čim bolj je neka država gospodarsko razvita, tem bolj je življenje v njej drago. In seveda velja tudi obratno.
Povprečni Slovenec in povprečni Čeh na Hrvaškem
Povprečen Čeh bi tako s svojo kupno močjo, ki jo ima na Češkem, v Sloveniji, kjer so življenjski stroški višji, živel slabše kot na Češkem. Obratno pa bi povprečen Slovenec s svojo kupno močjo, ki jo ima v Sloveniji, na Češkem živel bolje od povprečnega Čeha.
Povprečni Slovenec ima na primer kot turist na Hrvaškem večjo kupno moč od povprečnega Čeha (ali Poljaka, Madžara, Slovaka ...), ki se je prav tako odločil za počitnice v naši južni sosedi.
Povprečen Slovenec bi s slovensko kupno močjo lažje shajal od povprečnega Čeha in njegove češke kupne moči v kakšni bogati zahodni državi ali v katerikoli drugi državi. Tudi kot turist na Hrvaškem si lahko povprečni Slovenec s svojo kupno močjo privošči več kot povprečni Čeh (ali kot povprečni Slovak, Poljak ali Madžar).
Estonske visoke neto plače
Čeprav Estonija, tretja najuspešnejša tranzicijska država, zaostaja za Slovenijo po gospodarski razvitosti (realni BDP na prebivalca) in gospodarski blaginji (BDP na prebivalca po kupni moči), pa je po podatkih Eurostata za leto 2021 malenkost pred Slovenijo pri primerjavi neto plač.
Estonija je edina tranzicijska država, ki je pred Slovenijo v tej primerjavi. Neto plače so seveda odvisne od tega, kako visoki so davki in prispevki v posameznih državah.
Slovenski in češki notranji trg
Pogosto se omenja, da so preostale tranzicijske države po zlomu komunizma hitreje napredovale kot Slovenija. Deloma je to res. Pri tem je treba tudi upoštevati, da se je Slovenija ob zlomu komunizma tudi osamosvojila od Jugoslavije. Notranji trg slovenskega gospodarstva se je tako zmanjšal s 23,5 milijona na dva milijona.
Na gospodarski razvoj Češke po zlomu komunizma zagotovo blagodejno vpliva tudi to, da je njena soseda Nemčija, ki je svojevrstni orjaški gospodarski stroj in lokomotiva evropskega gospodarstva.
Naša največja tekmica Češka se je leta 1993 tudi ločila od Slovaške, a njen notranji trg se je zmanjšal le z nekaj manj kot 16 milijonov na dobrih deset milijonov.
Zemljepisna lega in denarna enota
Češka ima - gledano z gospodarskega vidika - tudi ugodnejšo zemljepisno lego od Slovenije. Je namreč v neposredni soseščini nemške zvezne dežele Bavarske, ki je skupaj z Baden-Württembergom jedro nemškega gospodarskega stroja in s tem tudi srce evropskega gospodarstva. To blagodejno vpliva na češki razvoj po zlomu komunizma.
Češka v nasprotju s Slovenijo ni del evroobmočja, ampak ima še vedno lastno valuto - češko krono. To seveda prinaša prednosti in slabosti, a zdi se, da je vsaj v času evrske krize, ki se je začela leta 2009, to bila prednost za Češko pred Slovenijo.
Leta 2009 je namreč Češka po Eurostatovih podatkih glede na BDP na prebivalca po kupni moči prvič prehitela Slovenijo. Nato nas je spet prehitela leta 2012 in to prednost obdržala do danes.
20