SiolNET. Novice Svet
2,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Je bila Slovenija nekoč bogata kot Avstrija?

2,33

termometer

Hallstatt
Foto: Reuters

Avstrija, ki je naša najbogatejša soseda, ima trenutno enkrat večji bruto domači proizvod na prebivalca od Slovenije. Poglejmo, kakšna so bila razmerja pri bogastvu v preteklih desetletjih.

Slovenija je bila do leta 1991 del Jugoslavije, zato ni veliko primerjalnih podatkov med našo državo (takrat še republiko v okviru zvezne države) in Avstrijo, ki bi nam povedali, koliko je bila država severno od Karavank bogatejša od nas pred osamosvojitvijo.



Maddisonov projekt

Eden od redkih virov so izračuni zdaj že pokojnega britanskega zgodovinarja Angusa Maddisona. Po njegovi smrti njegovo delo nadaljuje skupina ekonomskih zgodovinarjev, in sicer v okviru Maddisonovega projekta (ang. Maddison Project).

Maddison je pri računanju bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca stanje v posameznih državah preračunal v tako imenovane mednarodne dolarje iz leta 1990. Mednarodni dolar iz leta 1990 je hipotetična denarna enota, ki ima isto kupno moč kot ameriški dolar leta 1990. 

Maddisonov BDP na prebivalca je torej BDP, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov med posameznimi državami (purchasing power parities) in ni nominalni BDP na prebivalca. 

Glede na to, da so v državah oziroma v deželah, ki so manj razvite, življenjski stroški nižji, BDP, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov, ne kaže prave slikoe bogastva neke države oziroma dežele, saj s statističnim prilagajanjem zmanjšuje razliko, tako da so bogate države videti manj bogate in revne manj revne.

Leti 1952 in 1960

Leta 1952 je imela Slovenija BDP na prebivalca 2.347 mednarodnih dolarjev, Avstrija (ki je bila v tem obdobju tako kot Nemčija še razdeljena na okupacijske cone – na ameriško, sovjetsko, britansko in francosko) pa 3.967 mednarodnih dolarjev. Torej je imela Slovenija tega leta glede na življenjske stroške 59,2 odstotka avstrijskega BDP.

Leta 1960 je imela Slovenija BDP na prebivalca 4.276 mednarodnih dolarjev, Avstrija (ki so ji zavezniki leta 1955 spet dovolili državnost, pri čemer je morala ohraniti nevtralnost) pa 6.519 mednarodnih dolarjev. Slovenija je torej imela tega leta, upoštevajoč življenjske stroške, 65,6 odstotka avstrijskega BDP.

Slovenija je 23. najbogatejša država na stari celini, medtem ko je Avstrija na 13. mestu. Slovenija je 23. najbogatejša država na stari celini, medtem ko je Avstrija na 13. mestu. Foto: STA

Nominalni BDP na prebivalca

Pri primerjavi med Slovenijo in Avstrijo leta 1970 pa si lahko že pomagamo s podatki Združenih narodov. Ta mednarodna organizacija poleg Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) zbira in preračunava višino BDP v posameznih državah.

Združeni narodi višino nominalnega BDP v posameznih državah spremljajo od leta 1970 (Svetovna banka na primer že od leta 1960). Težave je, ker mednarodne organizacije višino nominalnega BDP na prebivalca v Sloveniji spremljajo šele od naše osamosvojitve. Združeni narodi na primer od leta 1991, Svetovna banka šele od leta 1995.

Izračun slovenskega nominalnega BDP na prebivalca

Zato bomo slovenski nominalni BDP na prebivalca pred osamosvojitvijo izračunali iz jugoslovanskega nominalnega BDP na prebivalca uoštevajoč razmerja med njima v Maddisonovih podatkih. 

Glede na to, da je imela Slovenija približno enkrat večji BDP na prebivalca od jugoslovanskega povprečja, bomo slovenski nominalni BDP dobili tako, da ga bomo pomnožili z ustreznim količnikom – ta se po navadi giblje okoli števila dve.

Dunaj je eno od najbogatejših evropskih mest. Avstrijska prestolnica je po eni od anket tudi mesto z najboljšo kakovostjo življenja na svetu. Dunaj je eno od najbogatejših evropskih mest. Avstrijska prestolnica je po eni od anket tudi mesto z najboljšo kakovostjo življenja na svetu. Foto: Reuters

Leto 1970

Leta 1970 je imela Slovenija BDP na prebivalca po Maddisonovem projektu 7.641 mednarodnih dolarjev in Avstrija 9.747 mednarodnih dolarjev. Slovenija je torej imela tega leta glede na življenjske stroške 78,4 odstotka avstrijskega BDP.

Večja je razlika med Slovenijo in Avstrijo glede nominalnega BDP. Slovenski nominalni BDP na prebivalca – preračunan iz podatkov Združenih narodov – je bil leta 1970 1.397 dolarjev, avstrijski nominalni BDP na prebivalca pa 2.042 dolarjev. Po nominalnem BDP je torej imela Slovenija leta 1970 68,4 odstotka avstrijskega BDP na prebivalca.

Zlata sedemdeseta

Nato so prišla zlata sedemdeseta in povečanje slovenske blaginje. Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja je namreč na svetovnem finančnem trgu zaznamovala kreditna razposajenost. To je bil čas poceni denarja in tako imenovane reciklaže naftnih dolarjev. 

Po dvigu cen nafte od leta 1973 so arabske naftne države svoje zaslužke vložile v zahodne banke, te pa so sredstva najprej posojale tudi številnim socialističnim državam, med njimi tedanji Jugoslaviji.

Če je Slovenija po razvitosti in bogastvu vedno sopihala za Avstrijo, pa je po osamosvojitvi povečala svoje prednost pred nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Leta 1990 je tako imela Hrvaška, ki je bila druga najbolj bogata republika za Slovenijo, nominalni BDP na prebivalca, ki je znašal 71,6 odstotka slovenskega BDP, leta 2015 pa samo še 55,5 odstotka. Če je Slovenija po razvitosti in bogastvu vedno sopihala za Avstrijo, pa je po osamosvojitvi povečala svoje prednost pred nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Leta 1990 je tako imela Hrvaška, ki je bila druga najbolj bogata republika za Slovenijo, nominalni BDP na prebivalca, ki je znašal 71,6 odstotka slovenskega BDP, leta 2015 pa samo še 55,5 odstotka. Foto: Bor Slana  
Leto 1979

Leta 1979 je tako Slovenija po podatkih Maddisonovega projekta imela BDP na prebivalca 12.752 mednarodnih dolarjev, Avstrija pa 13.448 mednarodnih dolarjev. Slovenija je torej imela ob koncu zlatih sedemdesetih glede na življenjske stroške 94,8 odstotka avstrijskega BDP.

Večja je razlika, če pogledamo nominalni BDP na prebivalca. Leta 1979 je imela Slovenija nominalni BDP na prebivalca 6.440 dolarjev, naša severna soseda pa 9.698 dolarjev.

Glede na nominalni BDP je torej imela Slovenija leta 1979 66,4 odstotka avstrijskega BDP na prebivalca. Torej manj kot leta 1970.

Krizna osemdeseta

Nato so prišla krizna osemdeseta. To je bil čas dragega denarja in višjih obrestnih mer na svetovnem finančnem trgu. Leta 1979 je svet po iranski islamski revoluciji udarila druga naftna kriza. Številne države, tudi Jugoslavija, so v osemdesetih letih padle v dolžniško krizo.

Eden od neslavnih zaščitnih znakov Jugoslavije v osemdesetih letih je bila tudi visoka inflacija. Eden od neslavnih zaščitnih znakov Jugoslavije v osemdesetih letih je bila tudi visoka inflacija. Foto: commons.wikimedia.org

Jugoslavija, ki je imela za valuto nekonvertibilni dinar, je imela zaradi krhkega gospodarstva težave s plačevanjem posojil ter uvozom surovin in življenjskih dobrin. 

Jugoslavija in s tem Slovenija je tako na začetku osemdesetih let  doživela pomanjkanje bencina (uvedba bonov za bencin, vožnje par-nepar …), pralnega praška, kave …  Povečala se je tudi splošna raven cen, s tem so tudi zvišali življenjski stroški v Jugoslaviji. Razdivjala se je tudi inflacija.

Leto 1985

Leta 1985 je imela Slovenije po Maddisonovem projektu BDP na prebivalca 12.752 mednarodnih dolarjev, Avstrija pa 14.752 mednarodnih dolarjev. Slovenija je imela torej tega leta, upoštevajoč življenjske stroške, 86,4 odstotka avstrijskega BDP.

Zanimivo je, da se po podatkih Združenih narodov slovenski nominalni BDP na prebivalce v primerjavi z avstrijskim v osemdestih letih ni zmanjšal, ampak povečal. Kar pomeni, da se je slovenska produktivnost povečala, a še so se bolj zvišali življenjski stroški.

Po podatkih Združenih narodov je imela Slovenija leta 1985 nominalni BDP na prebivalca 6.507 dolarjev, Avstrija pa 9.107 dolarjev. Slovenski nominalni BDP na prebivalca je bil 71,5 odstotka avstrijskega BDP na prebivalca.

Avstrija je veliko prednost pred Slovenijo pridobila v letih od 1987 do 1992. Njen nominalni BDP na prebivalca je namreč poskočil od 12.982 dolarjev leta 1987 na 24.906 dolarjev leta 1992. Slovenski nominalni BDP na prebivalca pa je v istem časovnem obdobju padel od 6.988 dolarjev na 6.508 dolarjev na prebivalca. Padec je razumljiv: Jugoslavija je razpadala, trgale so so vezi jugoslovanskega trga, Slovenija se je morala osamosvajati in hkrati opraviti preobrazbo iz socializma v kapitalizem. Avstrija je veliko prednost pred Slovenijo pridobila v letih od 1987 do 1992. Njen nominalni BDP na prebivalca je namreč poskočil od 12.982 dolarjev leta 1987 na 24.906 dolarjev leta 1992. Slovenski nominalni BDP na prebivalca pa je v istem časovnem obdobju padel od 6.988 dolarjev na 6.508 dolarjev na prebivalca. Padec je razumljiv: Jugoslavija je razpadala, trgale so so vezi jugoslovanskega trga, Slovenija se je morala osamosvajati in hkrati opraviti preobrazbo iz socializma v kapitalizem. Foto: Reuters

Jugoslavija na poti razpada: BDP upada

A nato – v drugi polovici osemdesetih let – je šlo samo še navzdol. Jugoslavija, kjer so se od začetka osemdesetih let vse bolj krepile težnje po čim večjem poenotenju in centraliziranju Jugoslavije (ti načrti so med drugim ogrožali slovensko narodno samobitnost), je postajala vse bolj politično nestabilna.

To so bila leta vzpona srbskega nacionalizma in Slobodana Miloševića ter počasnega razpadanja jugoslovanskega notranjega trga. Na drugi strani se je avstrijski BDP v tem obdobju zelo povečal in se precej "odlepil" od slovenskega. 

Leto 1990

Leta 1990 je imela Slovenija po podatkih Maddisonovega projekta BDP na prebivalca 11.351 mednarodnih dolarjev, Avstrija pa kar 16.985 mednarodnih dolarjev. 

Glede na življenjske stroške je tako v letu, ko smo šli Slovenci po letu 1928 prvič na demokratične volitve, imela Slovenija 67,2 odstotka avstrijskega BDP.

Še večji je bil v primerjavi z letom 1985 zaostanek za Avstrijo po nominalnem BDP na prebivalca. Po podatkih Združenih narodov je imela Slovenija leta 1990 nominalni BDP na prebivalca 7.547 dolarjev, Avstrija pa 21.549 dolarjev. Slovenski nominalni BDP na prebivalca je bil tako le 35 odstotkov avstrijskega BDP.

Leta 1991 je Slovenija doživela napad Jugoslovanske ljudske armade. Leta 1991 je Slovenija doživela napad Jugoslovanske ljudske armade. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Leti 1991 in 1992

Še slabše je bilo leta 1991, ko je Jugoslavija razpadla (in s tem tudi njen trg) ter se – južneje od Kolpe – pogreznila v nekaj let trajajoče vojaške spopade. A dno krize in največji zaostanek za Avstrijo je Slovenija doživela leta 1992.

Po podatkih Maddisonovega projekta je bil leta 1992 slovenski BDP na prebivalca 9.782 mednarodnih dolarjev, avstrijski pa 17.409 mednarodnih dolarjev. Slovenija je tako glede na življenjske stroške imela le 56,2 odstotka avstrijskega BDP. Oziroma za 38,6 odstotne točke manj kot "zlatega" leta 1979.

Nominalni slovenski BDP na prebivalca je bil leta 1992 6.508 dolarjev, avstrijski pa 24.906 dolarjev. Slovenski nominalni BDP na prebivalca je tako tega leta znašal 26,1 odstotka avstrijskega BDP. Oziroma za 45,4 odstotne točke manj kot leta 1985.

Leto 2008

Nato se je od leta 1993 začelo slovensko okrevanje in zmanjševanje zaostanka za bogato sosedo onkraj Karavank. Slovenija se je tako leta 2008, leto po tem, ko smo postali del evroobmočja, Avstriji precej približala.

Po podatkih Združenih narodov je imela Slovenija leta 2008 nominalni BDP na prebivalca 27.377 dolarjev (25.351 evrov), Avstrija pa 51.327 (47.529 evrov). Slovenija je imela tega leta 53,3 odstotka avstrijskega BDP. 

Upoštevajoč življenjske stroške pa je imela Slovenija tega leta po Maddisonovem projektu 76,3 odstotka avstrijskega BDP. Torej se je tudi pri tem najbolj približala Avstriji.

Z vstopom v evroobmočje leta 2007 je Slovenija izgubila monetarno suverenost, a je hkrati dobila v tistem optimističnem času občuten evrski vbrizg v svoj monetarni sistem, kar je spodbudilo posojilno objestnost. Težave so nastale, ko sta se s krizo leta 2009 začela evrska suša in posojilni krč, hkrati pa Slovenija ni imela več vzvodov lastne monetarne politike. Z vstopom v evroobmočje leta 2007 je Slovenija izgubila monetarno suverenost, a je hkrati dobila v tistem optimističnem času občuten evrski vbrizg v svoj monetarni sistem, kar je spodbudilo posojilno objestnost. Težave so nastale, ko sta se s krizo leta 2009 začela evrska suša in posojilni krč, hkrati pa Slovenija ni imela več vzvodov lastne monetarne politike. Foto: Reuters

Evrska kriza 

Nato pa je leta 2009 Slovenijo udarila kriza, končalo se je tudi obdobje evrske posojilne razposajenosti (del te razposajenosti so bili tudi tajkunski prevzemi in gradbeno-nepremičninski mehurček pred krizo …). 

Avstrija je svojo prednost pred Slovenijo spet povečala. Leta 2015 je tako imela Slovenija nominalni BDP na prebivalca 20.690 dolarjev (19.159 evrov), Avstrija pa 44.118 dolarjev (40.853 evrov). Slovenski nominalni BDP leta 2015 je tako znašal 46,9 odstotka avstrijskega.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 64
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin