Petek, 10. 3. 2017, 19.58
7 let, 1 mesec
To je deset najbogatejših držav v Evropi
Med desetimi najbogatejšimi evropskimi državami so med drugim tri skandinavske države, dve alpski državi in dve otoški državi v Atlantskem oceanu.
To je najbogatejša država na svetu
Zakaj je Avstrija bogatejša od Slovenije
Liechtenstein
Najbogatejša država v Evropi in tudi na svetu je alpska kneževina Liechtenstein. Ta katoliška monarhija, katere korenine segajo v 14. stoletje, je imela po podatkih Združenih narodov leta 2015 bruto domači proizvod (BDP) 159.323 evrov na prebivalca.
160 kvadratnih kilometrov velika država, stisnjena med Švico in Avstrijo, je obogatela s pomočjo ugodne davčne zakonodaje in zakonodaje glede ustanavljanja skladov ter močne in izvozno naravnane industrije.
Liechtenstein je gospodarsko del Švice, saj je od leta 1924 v carinski in monetarni uniji s svojo precej večjo sosedo.
Monako
Monako je druga najbogatejša država v Evropi in obenem druga najbogatejša država na svetu. Leta 2015 je bil njegov BDP na prebivalca 155.919 evrov. V 2,02 kilometra veliki kneževini (brez zadrege ji lahko rečemo žepna državica) se gnete 38 tisoč prebivalcev.
Mesto je že skorajda starodavna davčna oaza, dolgoletno pribežališče bogatašev, ki nočejo plačevati davkov v lastnih državah. Uradno domovanje v mestu, kjer se stikata Sredozemlje in Alpe, so si tako našli tudi številni milijonarji in milijarderji.
Mestna država, ki je postala samostojna v 13. stoletju (vmes so jo večkrat za krajšo obdobje zasedle tuje sile: Francozi, Italijani, Nemci …), ima tudi močno bančništvo in turizem. Tujce privabljajo tudi igralnice, v katere domačini nimajo vstopa.
Igralništvo se je v Monaku začelo leta 1858, ko so odprli prvi kazino – Veliki kazino Monte Carla (Le Grande Casino de Monte Carlo). Prostor, kjer je zrasel kazino, se je prej imenoval brlog tatov, a so ga pred gradnjo kazina preimenovali v lepše zveneči Monte Carlo. Zdaj igralništvo v mestno blagajno prispeva le še nekaj odstotkov.
Luksemburg
Tretja najbogatejša država v Evropi in na svetu je Luksemburg, katerega BDP je leta 2015 znašal 94.151 evrov na prebivalca. Tako kot Liechtenstein in Monako je tudi Luksemburg monarhija – ne kneževina, pač pa veliko vojvodstvo.
Veliko vojvodstvo, ki meji na Belgijo, Nemčijo in Francijo, je majhna država, a precej večja in z več prebivalci od obeh bogatejših kneževin. V 2.586 kvadratnih kilometrov velikem Luksemburgu živi več kot 540 tisoč prebivalcev.
Do 70. let prejšnjega stoletja je luksemburško gospodarstvo slonelo na železarstvu in jeklarski industriji, zdaj pa je glavni vir bogastva finančni sektor, saj je Luksemburg zaradi ugodne davčne zakonodaje postal tako imenovana davčna oaza.
V velikem vojvodstvu deluje več kot 150 bank, je drugo najmočnejšo središče za investicijske sklade na svetu (pred njim so samo ZDA) in vodilno središče za zasebno bančništvo v evroobmočju.
V Luksemburgu so tudi številne institucije v EU (na primer nekateri oddelki Evropske komisije), saj istoimenska prestolnica Luksemburg poleg Bruslja in Strasbourga velja za tretjo prestolnico EU. V Luksemburgu ima med drugim sedež tudi Evropska investicijska banka (EIB).
Švica
Četrta najbogatejša država v Evropi in tudi na svetu je Švica. V tej 8,4-milijonski konfederaciji nemško, francosko in italijansko govorečih alpskih kantonov je leta 2015 BDP na prebivalca znašal 75.981 evrov.
Švica je obogatela s svojo visoko razvito industrijo, ki izdeluje izdelke z visoko dodano vrednostjo. Slovijo zlasti po svojih urah, močne so tudi strojna ter kemična in farmacevtska industrija (tudi Slovencem znani Novartis).
V Švici ima sedež tudi agroživilska multinacionalka Nestle. Svoje so k švicarskemu bogastvu dodale tudi banke, ki imajo že tradicionalni sloves.
Tako kot Monako tudi Švica s svojo ugodno davčno zakonodajo že dolgo privablja tuje petičneže. V Švici imajo sedež tudi številne mednarodne organizacije, na primer Uefa, ki jo od septembra lani vodi Slovenec Aleksander Čeferin.
Norveška
Peta najbogatejša država v Evropi je Norveška, katere BDP na prebivalca je leta 2015 znašal 69.735 evrov. Ta skandinavska država je šesta najbogatejša država na svetu (med njo in četrto Švico se je vrinil zalivski Katar).
5,2-milijonska Norveška je znana kot domovina Vikingov in dežela fjordov. V 19. stoletju je bila bogatejša od Švedske, a jo je v 70. in 80. letih 19. stoletja prizadela huda gospodarska kriza, ko se je veliko Norvežanov izselilo v ZDA. Skupaj se je od leta 1836 do 1930 iz Norveško izselilo 860 tisoč ljudi. V ZDA naj bi se tako izselil vsak četrti Norvežan, večji delež izseljencev glede na število prebivalcev je imela na stari celini samo Irska.
Vzhodni sosedi Švedi, ki so obogateli z lesom, železom in jeklom ter razvojem industrije, so v 20. stoletju na Norvežane dolgo časa gledali kot na zaostale reveže, vse pa se je spremenilo v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so v Severnem morju ob norveški obali odkrili nafto in zemeljski plin.
Norvežani so obogateli z izvozom nafte in plina. Zdaj je domovina Vikingov ena od najbogatejših držav na svetu.
Irska
Šesta najbogatejša država v Evropi in sedma najbogatejša država na svetu je Irska, katere BDP na prebivalca je leta 2015 znašal 56.883 evrov. Temelji gospodarskega vzpona so se začeli v 80. letih prejšnjega stoletja s tržno naravnanimi reformami.
V 90. letih prejšnjega stoletja je Irska, ki je med drugim z ugodno davčno zakonodajo privabila podružnice številnih ameriških tehnoloških podjetij (Apple, Google, Microsoft), dobila vzdevek keltski tiger.
Irska je postala za ameriške korporacije nekakšna odskočna deska za celoten trg EU (ne pozabimo, da v ZDA živi veliko Ircev in da je Irska blizu Američanom tudi zato, ker je angleško govoreča država), a izbruh svetovne finančne krize je keltskega tigra potisnil v kot.
Zaradi poka nepremičninskega mehurčka je Irski z milijardno pomočjo na pomoč priskočila trojka (EU, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad). Irska se je v nekaj letih spet postavila na noge, zaradi česar je dobila vzdevek keltski feniks.
4,6-milijonska Irska je bila nekdaj ena od najrevnejših držav, od koder so ljudje množično odhajali s trebuhom za kruhom, zlasti v ZDA.
Danska
Sedma najbogatejša država v Evropi in deveta na svetu je Danska, katere BDP na prebivalca je leta 2015 znašal 49.960 evrov. Ta najjužnejša skandinavska država je bila dolgo pretežno kmetijska država. Še danes je velika izvoznica mesa, zlasti svinjine - na Danskem na kmetijah vsako leto redijo več kot 12 milijonov svinj - in živilskih izdelkov.
Je tudi velika izvoznica mleka in mlečnih izdelkov, saj ti predstavljajo 20 odstotkov izvoza živilskih produktov. Danski in švedski pridelovalci mleka so lastniki velike multinacionalke Arla Foods, največjega mlekarskega podjetja v Evropi.
Šele v poznih 50. letih prejšnjega stoletja je več Dancev delalo v industriji kot v poljedelstvu in živinoreji. Zdaj je Danska tudi velika izvoznica strojev, medicinskih naprav, elektronike, kemičnih izdelkov, pohištva in zdravil. Velik izvoznik je tudi najbolj znano dansko podjetje – Lego, izdelovalec igrač.
5,6-milijonska Kraljevina Danska, ki obstaja od poznega osmega stoletja, je najstarejša še vedno obstoječa evropska monarhija in najstarejša še vedno obstoječa evropska država.
Islandija
Osma najbogatejša država v Evropi in 12. na svetu je Islandija, katere BDP na prebivalca je leta 2015 znašal 47.880 evrov. Tako kot Irska je tudi Islandija po izbruhu svetovne finančne krize zdrsnila v hudo gospodarsko in politično krizo.
V otoški državi v Atlantskem oceanu - v osmem stoletju so jo začeli poseljevati Vikingi iz Norveške, zaradi česar je kljub oddaljenosti od Skandinavije kulturno del skandinavskega sveta - so se zaradi krize vrstili protesti razjarjenih Islandcev, a se je država, tudi z mednarodno pomočjo, postavila na noge.
Islandija, na kateri živi nekaj več kot 300 tisoč ljudi, je velika izvoznica rib in ribjih izdelkov, izdelkov iz živali, aluminija, ferosilicija in diatomita. Islandci tudi izkoriščajo geotermalno in vodno energijo ter služijo s turizmom.
Islandija je bila ena prvih držav, ki jih je svetovna finančna kriza spravila na kolena, a so se potomci Vikingov kmalu spet postavili na lastne noge.
Švedska
Deveta najbogatejša država v Evropi in 13. na svetu je Švedska, katere BDP na prebivalca je leta 2015 znašal 47.646 evrov. Desetmilijonska Švedska, ki je bila včasih sopomenka za socialno državo oziroma državo blaginje, je obogatela s pomočjo svojih naravnih bogastev: lesa in železa.
Švedska je bila velika izvoznica lesa in železa oziroma jekla. Industrializacija Evrope, še zlasti pa oboroževalne tekme ter prva in druga svetovna vojna so Švedski prinesle veliko denarja.
Poleg tega je ta največja skandinavska država zgradila močno izvozno usmerjeno jeklarstvo, strojno in avtomobilsko industrijo (Volvo, Saab), orožarsko ter pohištveno industrijo (Ikea). Švedska je tudi velika izvoznica zdravil, telekomunikacij, merilnih naprav in bele tehnike.
Leta 1938 je revija Life Švedsko, ki je tako kot njeni skandinavski sosedi Danska in Norveška kraljevina, razglasila za državo z najvišjim življenjskim standardom na svetu. Pozneje je postala znana kot širokogrudna socialna država z visokimi davki, zadnja desetletja pa je začela uveljavljati bolj prostotržne in ekonomsko-liberalne reforme.
San Marino
Deseta najbogatejša država v Evropi in 14. na svetu je mestna država San Marino, katere BDP na prebivalca je leta 2015 znašal 46.240 evrov. Ta žepna državica, ki se razteza na 61 kvadratnih kilometrih in šteje nekaj več kot 33 tisoč prebivalcev, ima najstarejšo pisno in še veljavno ustavo na svetu.
Ustava San Marina je bila namreč napisana v poznem 16. stoletju. Republika San Marino začetek svoje neodvisnosti postavlja v daljno leto 301, a verjetno lahko za njen dejanski začetek štejemo leto 1631, ko je neodvisnost San Marina priznala papeška država.
San Marino, ki ga z vseh strani ozemeljsko obkroža Italija, nima javnega dolga, ampak stalen proračunski presežek. Največ denarja v blagajno prineseta bančništvo in turizem, državica, v kateri je valuta evro, pa izvaža tudi keramiko, elektroniko, vino in sir.
Denar v najstarejšo republiko na svetu priteka tudi s prodajo sanmarinskih poštnih znamk, ki jih prodajajo vnetim zbirateljem.
Za primerjavo: po podatkih Združenih narodov je BDP Slovenije leta 2015 znašal 19.449 evrov na prebivalca, bila pa je 22. najbogatejša država v Evropi in 38. najbogatejša država na svetu.
10