To je najbogatejša država na svetu

Majhna alpska država, stisnjena med Švico in Avstrijo. To je Liechtensten, najbogatejša država na svetu.

Grad Vaduz, v katerem prebiva liechtensteinski knez Hans-Adam II. Pod gradom leži istoimensko mesto Vaduz, prestolnica Liechtensteina, najbogatejše države na svetu.

Grad Vaduz, v katerem prebiva liechtensteinski knez Hans-Adam II. Pod gradom leži istoimensko mesto Vaduz, prestolnica Liechtensteina, najbogatejše države na svetu. Foto: Reuters

Po podatkih Združenih narodov je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v kneževini Liechtenstein leta 2015 znašal 169.492 ameriških dolarjev (159.323 evrov), kar jo na tej lestvici uvršča na prvo mesto na svetu.

Davčna oaza Liechtenstein

160 kvadratnih kilometrov velika država, kjer po podatkih liechtensteinskega statističnega urada živi 37.686 ljudi, je znana po ugodni davčni politiki in ugodni zakonodaji glede ustanavljanja skladov, zaradi česar je bila pred leti ena najbolj priljubljenih davčnih oaz, kamor so tuji bogataši skrili svoje premoženje pred domačo davkarijo. 

A kot je za berlinski časnik Tagesspiegel dejal Adolf E. Real, vodja Zveze bank v Liechtensteinu, so ti časi minili, saj Liechtenstein od letos tujim državam neposredno sporoča podatke o bančnih računih njihovih državljanov v kneževini.

Liechtenstein je dedna ustavna monarhija. Vladar države je liechtensteinski knez Hans-Adam II. Ta naj bi imel pod palcem nekaj milijard in naj bi bil šesti najbogatejši monarh na svetu. Na fotografiji: liechtensteinski knez in njegova žena kneginja Marie-Aglae. Liechtenstein je dedna ustavna monarhija. Vladar države je liechtensteinski knez Hans-Adam II. Ta naj bi imel pod palcem nekaj milijard in naj bi bil šesti najbogatejši monarh na svetu. Na fotografiji: liechtensteinski knez in njegova žena kneginja Marie-Aglae. Foto: Getty Images

Finančni sektor ima vse manjšo vlogo

Denarja naj ne bi bilo več mogoče pred davkarijo skriti niti z ustanovitvijo sklada v Liechtensteinu. V zadnjih letih se je število skladov, ki so prijavljeni v kneževini, prepolovilo – z 80 tisoč na 40 tisoč. Tudi delež finančnega sektorja se je znižal s 30 na 24 odstotkov BDP.

Skupno v storitvenih dejavnostih, kamor spada tudi finančni sektor, po podatkih liechtensteinskega Urada za statistiko dela skoraj 61 odstotkov zaposlenih. Nekaj več kot 38 odstotkov jih je zaposlenih v industriji, manj kot odstotek je kmetov.

Mali alpski industrijski velikan

Kljub slovesu finančne davčne oaze je torej Liechtenstein tudi močna industrijska država. Lani je izvoz strojev, medicinskih pripomočkov in ur predstavljal 38,9 odstotka vsega izvoza. 

Od leta 2004 je namestnik kneza Hansa-Adama II. njegov sin, prestolonaslednik oziroma kronski princ Alois. Na fotografiji: kronski princ Alois in njegova žena Sophie. Od leta 2004 je namestnik kneza Hansa-Adama II. njegov sin, prestolonaslednik oziroma kronski princ Alois. Na fotografiji: kronski princ Alois in njegova žena Sophie. Foto: Getty Images

Medtem ko je središče liechtensteinskega finančnega sektorja v prestolnici Vaduz, je središče industrije v Schaanu, ki je s slabimi šestimi tisoč prebivalci največje mesto v alpski državici. Tu imata sedež tudi liechtensteinski podjetji Ivoclar Vivadent in Hilti. 

Liechtenstein je največji izvoznik umetnih zob

Ivoclar Vivadent je med drugim največji izdelovalec umetnih zob na svetu (leta 2015 je imel za 714 milijonov evrov prihodkov), uspešen je tudi izdelovalec delovnih orodij Hilti (leta 2015 je imel 4,1 milijarde evrov prihodka). 

V kneževini je leta 2015 delovalo 4.482 podjetij, kar je 151 več kot eno leto pred tem. Leta 2015 je zaradi težav švicarskega franka liechtensteinsko gospodarstvo doživelo manjšo krizo, a se je lani izvoz spet povečal.

Liechtenstein ne pozna delavskih sindikatov in stavk

Največji delodajalec v kneževini, kjer ne poznajo delavskih sindikatov in kjer delavci v vsej zgodovini menda niso niti enkrat stavkali, je zdaj nemški Thyssen Krupp, ki zaposluje okoli dva tisoč delavcev. Ti izdelujejo avtomobilske dele za nemško avtomobilsko industrijo. Izvoz avtomobilskih delov predstavlja 12,5 odstotka vsega izvoza.

Liechtenstein ima 25-članski parlament (na fotografiji). Na zadnjih volitvah, ki so bile 5. februarja letos, je največ glasov dobila nacionalno-konservativna stranka Napredna meščanska stranka (devet sedežev), sledijo krščansko-demokratska Domovinska zveza (osem sedežev), stranka Neodvisni (pet sedežev), ki nasprotuje sprejemanju beguncev, in levosredinska Svobodna lista (trije sedeži). Liechtenstein ima 25-članski parlament (na fotografiji). Na zadnjih volitvah, ki so bile 5. februarja letos, je največ glasov dobila nacionalno-konservativna stranka Napredna meščanska stranka (devet sedežev), sledijo krščansko-demokratska Domovinska zveza (osem sedežev), stranka Neodvisni (pet sedežev), ki nasprotuje sprejemanju beguncev, in levosredinska Svobodna lista (trije sedeži). Foto: Reuters

V kneževini je leta 2015 delalo 36.755 ljudi, torej skoraj toliko, kot ima Liechtenstein prebivalcev. Veliko tistih, ki si služijo kruh v Liechtensteinu, je namreč dnevnih migrantov, ki se v kneževino dnevno vozijo na delo iz sosednjih držav.

Vsak tretji prebivalec Liechtensteina je tujec

Dnevnih migrantov je bilo leta 2015 19.652, kar predstavlja 53,5 odstotka vseh zaposlenih. Največ se jih vozi na delo iz Švice (54 odstotkov vseh), sledijo Avstrijci (41,9 odstotka).

Veliko Švicarjev in Avstrijcev se je tudi priselilo v kneževino. Od 37.686 ljudi, ki so julija lani živeli v Liechtensteinu, jih je kar 12.749 oziroma 33,8 odstotka tujcev. Največ tujcev je Švicarjev (3.595), sledijo Avstrijci (2.198), Nemci (1.559) in Italijani (1.191). 

Nemščina in katoliška vera

Za kar 92 odstotkov prebivalcev Liechtensteina je glavni jezik nemščina, sledi italijanščina. 73 odstotkov prebivalstva se izreka za katolike. Katolištvo je po ustavi kneževine tudi državna vera.

Predsednik liechtensteinske vlade je Adrian Hasler iz Napredne meščanske stranke (FBP). Predsednik liechtensteinske vlade je Adrian Hasler iz Napredne meščanske stranke (FBP). Foto: Reuters

Polna zaposlenost in visoke plače

Liechtenstein ima skorajda polno zaposlenost – leta 2015 je bilo v povprečju le 2,4 odstotka brezposelnih. Leta 2014 je bila srednja mesečna bruto plača 6.522 švicarskih frankov (6.131 evrov). Moški imajo v povprečju za 16,5 odstotka višje plače od žensk: 7.036 švicarskih frankov (6.614 evrov) proti 5.873 švicarskim frankom (5.521 evra).

Nizki davki, a vseeno brez javnega dolga

Liechtenstein nima javnega dolga. Leta 2014 je kneževina imela na primer 2,7-odstotni proračunski presežek (imela je za 142,1 milijona švicarskih frankov oziroma 134 milijonov evrov več prihodkov kot odhodkov). Skupni prihranki države so se tistega leta povečali na 6,7 milijarde švicarskih frankov (6,3 milijarde evrov).

Davki so v alpski državici zelo nizki. Dohodnina znaša od tri do največ 24 odstotkov, davek na dobiček pravnih oseb 12,5 odstotka. Davek na dodano vrednost (DDV) znaša osem odstotkov, znižani DDV (hoteli in prenočišča) pa 3,8 odstotka. Zdravstvo, socialno zavarovanje, izobraževanje, bančništvo in zavarovalništvo je oproščeno plačevanja DDV. 

Gospodarsko je del Švice

Kneževina nima lastne valute, saj je od leta 1924 v carinski in monetarni uniji s sosednjo Švico. Pred tem je bila od leta 1852 do leta 1919 v carinski unijo z Avstrijo oziroma Avstro-Ogrsko. Liechtenstein od leta 1868 nima vojske, za varnost skrbi policija.

Liechtenstein Foto: Reuters
Zgodovina Liechtensteina se je začela leta 1324. Takrat je bila ustanovljena grofija Vaduz, ki je bila del Svetega rimskega cesarstva (v zgodovinopisju znanega kot Nemško cesarstvo). V letih 1434–1437 se je grofija združila s sosednjim gospostvom Schellenberg.

Leta 1719 sta bila Vaduz in Schellenberg povzdignjena v državno kneževino Liechtenstein. Leta 1806 je po propadu cesarstva alpska kneževina postala del Renske zveze. Leta 1815 je pristopila k Nemški zvezi, leta pa 1866 izstopila iz nje.

Sorodne vsebine

Komentarji

10
  • slomevzha1 / 19.02.2017. ob 15:46

    Pozabimo na Švico, naša nova vizija je Lichtenstein. Bomo ustavna monarhija, ki jo bo vodil Prinz Ivek,

  • Rafko / 19.02.2017. ob 12:38

    Tudi v manjši državi se da, ampak ne pod vzgojeno parolo, malo delaj, veliko kradi in pošteno živi.

  • marque / 19.02.2017. ob 20:49

    ko bi bila Slovenija kot Liechtenstein.... sam sem ga pred leti obiskal - me je navdušil in upam, da ga kmalu ponovno obiščem.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano