Petek, 19. 8. 2022, 22.50
2 leti, 2 meseca
Je več stoletij stara uganka končno razvozlana?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,69
33
Znanstveniki so preučili DNK v okostjih, ki so jih našli na judovskem pokopališču iz 14. stoletja v nemškem mestu Erfurt. Na fotografiji je staro mestno jedro Erfurta.
Izraelski genetiki so nedavno objavili študijo, po kateri so Aškenazi oziroma aškenaški Judje najverjetneje mešanica ljudi, ki so pripadali trem predniškim populacijam: južnoitalijanski, bližnjevzhodni in slovanski.
Evropski Judje so delijo na dve skupini: Aškenaze in Sefarde. Prvi so dobili ime po hebrejski besedi za Nemčijo, drugi pa po hebrejski besedi za Španijo. Sefardske Jude so s Pirenejskega polotoka večinoma izgnali v 15. stoletju. Odšli so v severno Afriko, na Bližnji vzhod in Balkan, pa tudi v nekatere zahodnoevropske dežele.
Uganka o izvoru Aškenazov
Aškenazi, katerih izvirni jezik je jidiš (ta temelji na visoki nemščini), pa so Judje, ki so se kot posebna etnična in verska skupnost v Porenju in severni Franciji pojavili v 10. stoletju. Pozneje se jih je veliko preselilo v vzhodno Evropo, v sodobnem času pa tudi v druge dele sveta. Aškenaških Judov, ki so bili v času druge svetovne vojne žrtve nacističnega holokavsta, je zdaj po svetu okoli deset milijonov.
Glede izvora Aškenazov sta se oblikovali dve zgodovinski teoriji. Po prvi so potomci Judov, ki so živeli ob rimski meji od antike naprej, po drugi pa so bili srednjeveški priseljenci iz italijanskih judovskih skupnosti.
Erfurtski Judje pod genetskim drobnogledom
Po domnevah genetikov Aškenazi izvirajo iz maloštevilne predniške populacije. Aškenazi naj bi namreč v poznem srednjem veku doživeli hud upad števila. Ta hudi upad naj bi se zgodil že pred 14. stoletjem. Menda se je njihovo število skrčilo na nekaj sto posameznikov. Pozneje pa je spet sledilo demografsko širjenje.
Aškenaški Judje, ki so najprej živeli v Porenju in severni Franciji, so se pozneje razširili po številnih drugih delih Evrope. Veliko se jih je priselilo v vzhodno Evropo. Iz Evrope so se selili po drugih koncih sveta, velika skupnost aškenaških Judov tako živi v ZDA. Aškenaške korenine imata med drugim tudi znana ameriška komika Jerry Seinfeld in Larry David.
Skupnost Aškenazov je živela v srednjem veku tudi v nemškem mestu Erfurt. Tu so arheologi odkrili staro judovsko pokopališče, v katerem je bilo 33 okostij iz 14. stoletja. Z dovoljenjem rabina Zeeva Litkeja in judovske skupnosti v nemški zvezni deželi Turingija so lahko znanstveniki preučili njihov DNK.
Velika podobnost med erfurtskimi in današnjimi Aškenazi
Maja letos je tako luč sveta ugledala arheogenetska študija o aškenaških Judih, v kateri je sodelovalo 27 znanstvenikov iz Izraela in ZDA, pa tudi iz Nemčije in Nizozemske. Znanstveniki so ugotovili, da so posamezniki iz Erfurta genetsko podobni današnjim Aškenazom in da imajo oboji veliko južnoevropskega genetskega porekla.
To nakazuje, da je bilo po 14. stoletju malo pritoka genov v genetski nabor aškenaških Judov. Genetiki so tudi ugotovili, da se je judovska skupnost v Erfurtu oblikovala po obdobju velikega zmanjšanje populacije, ki je vplivala na današnje Aškenaze. Genetska pestrost aškenaških Judov je bila namreč pred 14. stoletjem večja, kot je danes.
Več vzhodnoevropskih genov med erfurtskimi Judi
Obstaja pa tudi nekaj razlik med erfurtskimi Judi iz 14. stoletja in današnjimi Aškenazi. Erfurtski Judje imajo tako več vzhodnoevropskega genetskega porekla kot današnji Aškenazi.
Judovsko državo Izrael so ustanovili večinoma socialistično usmerjeni aškenaški Judje. Pozneje so se v Izrael med drugim priselili tudi sefardski oziroma mizraški Judje (Mizrahi so severnoafriški in bližnjevzhodni Judje, ki so deloma potomci iz Španije izgnanih Sefardov, op. p.) in jemenski Judje. Aškenazi zdaj predstavljajo okoli 32 odstotkov prebivalstva Izraela. Aškenazinja je tudi znana izraelska igralka in fotomodel Gal Gadot.
Genetiki so tudi odkrili, da sta med erfurtskimi Judi iz 14. stoletja obstajali dve podskupini: ena je bližje evropskim populacijam, druga pa bližnjevzhodnim. Ta zadnja se genetsko prekriva z današnjimi sefardskimi Judi, ki živijo v Turčiji.
Vzhodnoazijski geni
Genetiki so tudi ugotovili manjši pritok genov vzhodnoevropskih populacij, ki so imele v genetskem naboru tudi vzhodnoazijske gene. Neposreden pritok genov iz vzhodne Azije v genetski nabor erfurtskih Judov je malo verjeten, saj po ugotovitvah študije za to ni dokazov (to še dodatno izpodbija domišljijsko teorijo o hazarskem izvoru Aškenazov, op. p.).
Vzhodnoevropsko genetsko poreklo je morda povezano s priseljevanjem Judov iz Češke, Moravske in Šlezije v erfurtsko judovsko skupnost, ki je potrjeno z zgodovinskimi viri. Judje z vzhoda so se na Češkem, Moravskem in v Šleziji verjetno mešali s tamkajšnjim lokalnim prebivalstvom, zaradi česar so tudi imeli vzhodnoevropske gene.
Najverjetnejši genetski model
Z metodo genetskega modeliranja (ugotavljanja, iz katerih predniških populacij so se razvile pretekle in današnje genetske populacije) so znanstveniki ugotovili, da je še najbolj sprejemljiv model, po katerem so erfurtski Judje naslednja genetska mešanica: okoli 70 odstotkov njihovega genetskega porekla je južnoitalijanskega izvora, po okoli 15 odstotkov pa bližnjevzhodnega in vzhodnoevropskega (slovanskega) genetskega izvora.
Aškenaški Judje so po zadnjih genetskih raziskavah glede na genetsko poreklo najbližje današnjim južnoitalijanskim populacijam. Na fotografiji: prebivalci južnoitalijanske dežele Kalabrije.
Pri južnoitalijanskem genetskem poreklu pa avtorji študije opozarjajo, da je treba upoštevati bližnjevzhodni zgodovinski genetski prispevek v današnjih južnoitalijanskih populacijah. Torej lahko gre tudi pri južnoitalijanskem genetskem poreklu erfurtskih Judov deloma za posredno bližnjevzhodno genetsko poreklo.
Manj verjetni genetski modeli
Manj verjeten je model, po katerem so erfurtski Judje iz 14. stoletja naslednja mešanica: po okoli 44 odstotkov severnoitalijanskega in bližnjevzhodnega genetskega porekla, preostalih 12 odstotkov genov v genetski nabor pa so prispevali vzhodni Evropejci.
Po enem od modelov, ki je tudi manj verjeten, pa bi podskupina erfurtskih Judov, ki je blizu današnjim sefardskim Judom iz Turčije, lahko bila mešanica 97 odstotkov ljudi iz Bližnjega vzhoda in treh odstotkov Nemcev.
Južni Italijani in stari Grki
Glede na ugotovitve znanstvenikov o večinoma južnoitalijanskem genetskem poreklu današnjih Aškenazov je zanimiva nedavna genetska raziskava o južnoitalijanskih populacijah. Ta je ugotovila, da so južni Italijani genetsko blizu današnjim prebivalcem Peloponeza, še bolj blizu pa so prebivalcem Peloponeza v času antike oziroma starim Grkom nasploh. Članek o omenjeni raziskavi:
Vir za članek:
Šamam Waldman, Šaj Karmi, David Reich in sodelavci, Genome-wide data from medieval German Jews show that the Ashkenazi founder event pre-dated the 14th century (sl. Podatki iz DNK-ja srednjeveških nemških Judov kažejo, da je do ustanoviteljskega dogodka Aškenazov prišlo pred 14. stoletjem), maj 2022.
33