Torek, 16. 8. 2022, 22.09
2 leti, 2 meseca
Podatki o Grčiji, ki jih je koristno vedeti
Današnji južni Italijani so genetsko bližje starodavnim kot današnjim prebivalcem Peloponeza. Razlog najverjetneje tiči v tem, da so današnji Grki mešanica staroselskih Grkov in pogrčenih balkanskih Slovanov, medtem ko je po drugi strani na genetski nabor današnjih južnih Italijanov zelo vplivala antična grška kolonizacija.
Leta 1821 je izbruhnila grška revolucija oziroma grška vojna za neodvisnost. Boj krščanskih Grkov proti Otomanskemu cesarstvu je požel veliko simpatij v krščanskem svetu, tako na zahodu (Velika Britanija in Francija) kot vzhodu Evrope (carska Rusija). Še zlasti zaradi slavne grške antične zgodovine ter znanih mislecev in učenjakov (Sokrat, Platon, Aristotel ...). Stara Grčija tudi velja za enega temeljev zahodne civilizacije.
Antični in današnji Grki
Toda vsi niso imeli simpatij do Grkov. Med njimi je bil tudi tirolski učenjak Jakob Philipp Fallmerayer, ki je leta 1830 izdal knjigo z naslovom Geschichte der halbinsel Morea während des mittelalters (sl. Zgodovina polotoka Moreja v srednjem veku). V njej je trdil, da je rod antičnih Grkov izginil v času selitve narodov in da so sodobni Grki v resnici le pogrčeni Albanci, Aromuni, Slovani in Turki.
Del uganke o izvoru prebivalcev polotoka Moreja, ki je bolj znan kot Peloponez, je verjetno razvozlala tudi nedavno objavljena italijanska arheogenetska študija, ki se ukvarja s prebivalci južne Italije in Peloponeza oziroma Grčije. Pri izdelavi študije je sodelovalo 18 znanstvenikov.
Razlike med današnjimi in starodavnimi prebivalci Italije
Kot poudarjajo avtorji študije, so današnji Italijani z izjemo Sardincev zelo različni od mezolitskih, neolitskih in bronastodobnih prebivalcev Italije. Nekaj podobnosti oziroma genetskega prekrivanja je le pri starodavnih DNK-vzorcih iz železne dobe.
Apulija je eden od delov Italije, v katere so se v antiki naselili stari Grki.
Ni pa to delno genetsko prekrivanje med železnodobnimi in današnjimi Italijani vsesplošno, saj so izjema železnodobni južni Italijani. Ti se genetsko sploh ne prekrivajo z današnjimi južnimi Italijani. To je najverjetneje posledica poželeznodobne antične grške kolonizacije na jugu Apeninskega polotoka.
Južni Italijani in Grki
Znanstveniki so analizirali DNK okoli 700 današnjih južnih Evropejcev in jih primerjali s starodavnimi vzorci DNK. Med drugim so ugotovili veliko bližino jugovzhodnih Italijanov do današnjih prebivalcev vzhodnega Peloponeza in še večjo genetsko bližino prebivalcev posameznih južnoitalijanskih območij do starih Grkov.
Po eni od razlag bi lahko bila to posledica manjšega vpliva stepskega genetskega porekla v bronasti dobi na južno Italijo in Grčijo v primerjavi s preostalo Evropo, zaradi česar je v južni Italiji in Grčiji več dodatnega iranskega genetskega porekla (gre za genetsko poreklo, sorodno genetskemu poreklu prebivalcev današnjega Irana v neolitiku oziroma mlajši kameni dobi, op. p.).
Antična grška kolonizacije južne Italije
Verjetneje pa je, da je to posledica antične grške kolonizacije. Med egejskim območjem in južno Italijo so se trajni kulturni stiki vzpostavili pred približno 3.300 do 3.200 leti. Pred okoli 2.800 leti so stari Grki ustanovili prve kolonije v Kampanji in na Siciliji. Ustanovitelji teh kolonij so bili morda prebivalci vzhodnogrškega otoka Evboja.
Današnji Sicilijanci imajo v svojem genetskem naboru veliko genov, ki so prišli na otok v času grške kolonizacije. Na fotografiji je sicilijanski kmet.
Sledile so grške kolonije v Kalabriji, Bazilikati in Apuliji. To območje je bilo pozneje znano kot Magna Grecia oziroma Velika Grčija. Pred 2.700 do 2.600 leti so prebivalci vzhodnega Peloponeza ustanovili Sirakuze in Megaro Iblejo na Siciliji ter Taranto v Apuliji.
Železnodobni in današnji Apulijci
Zaradi grške kolonizacije Apulije se železnodobni Apulijci (tj. prebivalci Apulije v železni dobi: od okoli leta 1.100 do okoli leta 700 pred našim štetjem) genetsko ne ujemajo z današnjimi južnimi Italijani. Po drugi strani je analiza glavnih sestavin (PCA-analiza) pokazala podobnost med današnjimi južnimi Italijani in večino današnjih Grkov z izjemo ene skupine na Peloponezu.
Podrobnejša analiza je pokazala, da so današnji prebivalci na jugovzhodu Peloponeza genetsko blizu današnjim Apulijcem, Kalabrijcem in jugovzhodnim Sicilijancem, današnji prebivalci na zahodu Peloponeza pa so blizu zahodnim Sicilijancem.
Te ugotovitve se ujemajo z zgodovinskimi in arheološkimi viri, po katerih so vzhodni Peloponežani ustanavljali kolonije v Apuliji in na jugovzhodu Sicilije.
Genetske posledice naseljevanja Slovanov
Poleg tega južnoitalijansko-grške genetske povezave še dodatno potrjujejo haploskupine Y-kromosoma. Tako današnji Grki in južni Italijani z območja, ki so ga kolonizirali Grki, kot sta Salento v Apuliji in jonska obala Kalabrije, pripadajo skupnim haploskupinam.
Današnja grška populacija je genetsko gledano mešanica staroselcev in v zgodnjem srednjem veku priseljenih Slovanov. Večina Slovanov, ki se je priselila na območje današnje Grčije, je v poznejših stoletjih opustila slovanski jezik in prevzela grščino. Slovanski jezik se je ohranil le na severu Grčije, v današnji Egejski Makedoniji in Trakiji.
Dejstvo, da so si stari Grki in današnji južni Italijani še bližje, kot so si današnji Grki in današnji južni Italijani, pa je po mnenju avtorjev študije najverjetneje posledica dotoka genov slovansko govorečih skupin v Grčijo v času srednjega veka. Genetsko modeliranje je tako pokazalo, da so današnji Grki mešanica bronastodobnih Grkov in balkanskih Slovanov. Pri modeliranju so uporabili starodavni DNK Minojcev in DNK današnjih Srbov.
Vir za članek:
Alessandro Raveane in sodelavci, Assessing temporal and geographic contacts across the Adriatic Sea through the analysis of genome-wide data from Southern Italy (sl. Ocenjevanje čezjadranskih časovnih in zemljepisnih stikov s pomočjo analize DNK-podatkov iz južne Italije), julij 2022.
7