Ta ženska ima nekaj, kar si želi veliko Slovencev

V 80. letih prejšnjega stoletja je v Sloveniji precej odmevala t. i. venetska teorija, ki je zmotno trdila, da smo Slovenci potomci antičnih severnojadranskih Venetov (ti so bili v resnici ljudstvo, ki je govorilo jezik italo-keltskega tipa).

Znanost izpodbija venetsko teorijo

V okviru venetske teorije so se potem pojavile nove, še bolj domišljijsko drzne teze, med njimi tudi ta, da smo Slovenci nekakšni neposredni potomci evropskih staroselcev, torej da na ozemlju današnje Slovenije živimo od samega začetka oziroma od prihoda prvih anatomsko sodobnih ljudi na staro celino.

Novice Strašanska zmota o Slovencih

Že uveljavljene znanosti, kot so jezikoslovje, arheologija in zgodovina, seveda upravičeno izpodbijajo zmotne teorije t. i. venetologov. Zadnja leta pa je silovit razmah doživelo tudi preučevanje DNK. Tudi ugotovitve dozdajšnjih genetskih raziskav ne potrjujejo trditev venetologov.

Predniške populacije sodobnih Evropejcev

Dozdajšnje ugotovitve genetikov in arheogenetikov (ti preučujejo DNK v starih kosteh, ki jih izkopljejo arheologi) so, da so sodobni evropski narodi zlitje treh genetskih populacij: staroselskih evropskih lovcev in nabiralcev, neolitskih zgodnjih kmetov iz Anatolije ter stepskih pastirjev iz vzhodnoevropskih step.

More than 45,000 years ago, modern humans ventured into Neanderthal territory. Here’s what happened next @evolutionscribe https://t.co/lufxvWyoMq pic.twitter.com/tpOc21MPNc

— PaleoAnthropology+ (@Qafzeh) August 7, 2021

Prvi anatomsko sodobni ljudje so v Evropo prišli že vsaj pred 45 tisoč leti, a so pred okoli 40 tisoč leti skrivnostno izumrli. Morda zaradi kakšne velike nesreče, omenja se zlasti izbruh t. i. supervulkana na območju današnjega Neaplja, zaradi česar v poznejših in današnjih evropskih populacijah ne najdemo njihovih genov. V zgornjem tvitu vidimo nekaj najdišč teh prvih anatomskih sodobnih ljudi na stari celini: Zlaty kun, Bačo Kiro ...

Staroselski lovci in nabiralci

Nato se je pred okoli 38 tisoč leti začel nov val priseljevanja anatomsko sodobnih ljudi v Evropo (najverjetneje iz današnje Male Azije). Ti evropski staroselci, če jih tako imenujemo, so se v času zadnje ledene dobe umaknili v t. i. ledenodobna zavetišča (refugije) – to so bili toplejši deli Evrope.

Novice Razkrita velika skrivnost, ki muči tudi številne Slovence

Ledenodobna zavetišča so bila zlasti v današnji Italiji, pa tudi na Pirenejskem in Balkanskem polotoku ter v južni Ukrajini. Zlasti je pomembna staroselska genetska populacija, ki ji arheogenetiki pravijo Zahodni ali Zahodnoevropski lovci in nabiralci (s kratico WHG). Prvič je arheogenetsko izpričana na severu današnje Italije pred okoli 15 tisoč leti. Po koncu ledene dobe je genetska populacija WHG ponovno poselila vso Evropo.

Vrh zadnje ledene dobe je bil pred 25 do 19 tisoč leti. Nato se je začelo postopno umikanje ledu. Konec ledene dobe je bil pred okoli 12 tisoč leti. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Sibirski lovci na mamute

Na vzhodu stare celine so se evropski staroselci (WHG) pomešali z lovci in nabiralci, ki so prišli iz Sibirije. Tem lovcem in nabiralcem so znanstveniki nadeli ime Starodavni severni Evrazijci (ANE s kratico). Nastala je nova genetska populacija, ki je dobila ime Vzhodni ali Vzhodnoevropski lovci in nabiralci (EHG). Ta je verjetno imela okoli 25 odstotkov genov WHG in 75 odstotkov genov ANE.

Novice Skrivnostno ljudstvo, ki je z revolucionarnim orožjem spremenilo človeško zgodovino

Pripadniki genetske populacije EHG so se pozneje na območju vzhodnoevropskih step zlili s Kavkaškimi lovci in nabiralci (s kratico CHG) ter/ali s populacijo, sorodno bakrenodobnim prebivalcem današnjega Irana. Spet je nastala nova genetska populacija: Zahodni stepski pastirji (WSH), znani tudi kot Jamna – po istoimenski arheološki stepski kulturi.

Stepski pastirji

Ime Zahodni stepski pastirji so dobili zato, ker so, če na evrazijske stepe gledamo kot na celoto, živeli na zahodu stepskega območja. Gledano z vidika zahodne Evrope pa so to vzhodnoevropski stepski pastirji.  

Novice To je tekočina, ki je našim prednikom omogočila osvojitev sveta

Ti stepski pastirji naj bi imeli tudi nekaj genov zgodnjih neolitskih kmetov iz Anatolije (EEF ali EN s kratico), ki so od pred osem do devet tisoč leti prišli v Evropo in jo v nekaj tisočletjih skoraj popolnoma poselili in pri tem širili kmetijstvo. Edini del Evrope, ki ga niso množično poselili, je območje današnje vzhodne Evrope in deloma Skandinavije (današnje baltske države, Belorusija, Finska, osrednji in severni del evropske Rusije ...).

Selitve stepskih ljudstev proti zahodu

V tretjem tisočletju pred našim štetjem so se zgoraj omenjeni vzhodnoevropski stepski pastirji (WSH), ki so verjetno govorili praindoevropščino oziroma zgodnje stopnje indoevropskih jezikov, začeli seliti proti zahodu Evrope. To je bil prvi val. Zadnji množični vzhodnoevropski val proti zahodu in jugu stare celine pa je bila selitev Slovanov v 5. in 6. stoletju našega štetja.

Videoposnetek o treh predniških populacijah današnjih Evropejcev:

Kot je že omenjeno, so današnji evropski narodi genetska mešanica staroselcev, anatolskih kmetov in stepskih pastirjev. S preučevanjem starodavnega DNK, ki ga najdejo v starih kosteh in zobeh, in njegovega primerjanja z DNK današnjih narodov, lahko ugotovimo tudi delež genov starodavnih genetskih populacij v posameznih sodobnih populacijah.

Analiza genetskih primesi

To znanstveniki v angleščini imenujejo admixture analysis, kar bi lahko prevedli kot analizo genetskih primesi. Tako analizo je pred leti opravila številna skupina znanstvenikov pod vodstvom nemškega arheogenetika Wolfganga Haaka. Ta skupina je opravila več kombinacij analiz genetskih primesi, tudi takšno, v kateri so zajeli DNK evropskih staroselskih lovcev, zgodnjih neolitskih kmetov in stepskih pastirjev ter ga primerjali z DNK nekaterih sodobnih evropskih populacij. Torej analize WHG, EN in WSH.

Novice Skrivnost izvora Slovencev

Žal v študijo slovenska populacija ni bila vključena, prav tako ne slovenski populaciji genetsko najbolj sorodna slovaška populacija (to sorodnost je na podlagi visokega deleža skupnih haplotipov na Y-kromosomu in v mitohondrijski DNK ugotovil slovenski biokemik Andrej Zupan v svoji doktorski disertaciji), so pa vključeni Čehi in Madžari, ki so nam genetsko prav tako dokaj blizu.

Haakova študija je ugotovila, da imajo Čehi 35,1 odstotka anatolskih genov, to je genov genetske populacije EN oziroma EEF, 16,1 odstotka genov staroselskih lovcev in nabiralcev (WHG) in 48,8 odstotka Jamna oziroma stepskih genov (WSH). Naši vzhodni sosedi Madžari pa so naslednja genetska mešanica: 38,9 odstotka EN, 16,9 odstotka WHG in 44,2 odstotka WSH.

Najbližje staroselcem so vzhodnoevropski narodi

Po Haakovi študiji so genetsko najbližje evropskim staroselcem baltski narodi. Estonci imajo tako kar 40,8 odstotka genov WHG (ter 49,5 odstotka stepskih genov in le 9,7 odstotka genov zgodnjih kmetov iz Anatolije). Najbližje so jim v Rusiji živeči Mordovci s 36 odstotki in Rusi s 35,1 odstotka genov WHG. Sledijo Litovci (32,9 odstotka), Finci (32,2 odstotka), Belorusi (30,2 odstotka) in Ukrajinci (29,6 odstotka).

Slovenska populacija ima v svojem genetskem naboru, če za analizo genetskih primesi združimo DNK evropskih lovcev in nabiralcev (WHG), neolitskih zgodnjih kmetov (EN) in stepskih pastirjev (WSH), verjetno okoli 15 do 20 odstotkov staroselskih genov. To ne pomeni, da je 15 do 20 odstotkov prebivalcev Slovenije staroselskega izvora, ampak da imajo pripadniki slovenske populacije približno toliko genov WHG. Tako kot imajo približno dva do tri odstotka neandertalskih genov. Prav tako to ne pomeni, da so prišli staroselski geni v slovenski genetski nabor z ljudmi, ki so na ozemlje današnje Slovenije prišli po koncu zadnje ledene dobe, saj je naše območje od takrat doživelo več zamenjav prebivalstva (in še več zamenjav jezika). Bolj verjetno je, da je večina WHG genov, ki jih najdemo v današnji slovenski populaciji, prišla na današnje slovensko ozemlje s prihodom Slovanov z vzhoda pred okoli 1.500 do 1.420 leti. Foto: Vid Ponikvar

Visok delež genov evropskih staroselskih lovcev in nabiralcev imajo torej populacije, ki živijo na območju vzhodne Evrope. Ta del stare celine namreč ni doživel velikega priseljevanja zgodnjih kmetov iz Anatolije. Obratno je po Haakovi študiji na sredozemskem jugu Evrope, kjer je delež genov WHG v današnjih populacijah zelo nizek, delež anatolskih genov pa visok.

Novice Potovanje na otok nesmrtnih, ki razkriva skrivnost Evrope

Zlasti je delež genov WHG nizek v Italiji, na jugu Francije in v Španiji. Izjema so na severu Španije živeči Baski z 18,4-odstotnim deležem genov staroselskih evropskih lovcev in nabiralcev.

Lazaridisova analiza genetskih primesi

Evropske populacije, ki imajo v analizi genetskih primesi, v katerih so zajete oziroma združene genetske populacije WHG, EN in WSH, velik delež genov staroselske WHG, imajo še večji delež teh genov, če namesto WSH v analizo genetskih primesi zajamemo starejšo genetsko populacijo ANE.

Novice So skrivnostni predniki Slovencev prišli iz Sibirije?

Takšno analizo (WHG, EN in ANE) je leta 2014 objavil genetik Iosif Lazaridis s sodelavci. Tudi v tej analizi imajo največ evropskih staroselskih oziroma WHG genov Estonci, in sicer 49,5 odstotka. Sledijo Litovci (46,4 odstotka), Islandci (45,6 odstotka), Belorusi (43,1 odstotka) ter Norvežani in Škoti (oboji 42,8 odstotka). Od evropskih populacij, ki so vključene v Lazaridisovo analizo, imajo najmanj WHG-genov Albanci (9,2 odstotka), Španci (6,8 odstotka) in Grki (5,8 odstotka). Aškenazi Judje, Sicilijanci in Maltežani pa sploh nimajo genov WHG.

Novice Skrivnostna ženska, ki jo je sredi Evrope raztrgalo krdelo hijen

Novice Je bila to največja človeška katastrofa v zgodovini Evrope?

Novice Razkrita Titova velika slovenska skrivnost

Novice Kako so skrivnostne, tisočletja stare mumije povezane s Slovenci