Sobota, 15. 5. 2021, 22.22
2 leti, 11 mesecev
Strašanska zmota o Slovencih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
45
Prebivalci italijanske dežele Benečije (italijansko: Veneto), katere glavno mesto so Benetke, so resnični potomci antičnih Venetov. Podobno lahko trdimo tudi za prebivalce dežele Furlanije - Julijske krajine.
Silovit razvoj genetike v zadnjih letih nam pomaga tudi pri raziskovanju slovenske zgodovine. Na rešetu genetike je tako obtičala tudi venetska teorija o izvoru Slovencev. Po dozdajšnjih genetskih raziskavah je ta teorija zmotna.
"Ozemlje jadranskih Venetov se je razprostiralo do Istre in Slovenije, toda tudi do Koroške. Na tem ozemlju je bila najdena naša prva zapisana beseda. Vsa ta besedila lahko razložimo in razumemo s pomočjo jezika, ki smo ga odkrili na slovničnih tablicah iz Ateste. /…/ Veneti v severni Italiji so se poromanili, Veneti v vzhodnih Alpah /.../ so preživeli razpad Rimskega cesarstva. Njihovi potomci smo Slovenci."
Venetološka trojica iz Primorske
Zgornji odstavek je jedro venetske teorije, ki so jo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli strastno zagovarjati srednješolski profesor ekonomije Jožko Šavli, pesnik in pisatelj Matej Bor (ta je tudi avtor zgornjega odstavka), in duhovnik Ivan Tomažič. Vsi trije so bili po rodu iz Primorske.
Zlasti Matej Bor (njegovo pravo ime je bilo Vladimir Pavšič), ki je bil med drugim avtor neuradne slovenske partizanske himne Hej brigade in scenarist znamenitega slovenskega filma Vesna, je skušal venetsko teorijo slovenskega izvora dokazovati z domnevno sorodnostjo med slovenščino in jezikom severnojadranskih Venetov.
Jezik severnojadranskih Venetov
Severnojadranski Veneti so za seboj pustili nekaj sto kratkih zapisov v svojem jeziku, ki so nastali med šestim in prvim stoletjem pred našim štetjem. Velika večina je bila zapisana v pisavi, ki so si jo izposodili od Etruščanov, pozneje pa so začeli uporabljati tudi latinico.
Venetska teorija je pozneje med prednike Slovencev vključila še Etruščane, čeprav so ti izpričano neindoevropsko govoreče ljudstvo. Potomci antičnih Etruščanov so današnji Toskanci.
Znanstvene jezikoslovne raziskave so pokazale, da je bil jezik severnojadranskih Venetov kentumski indoevropski jezik (slovenščina tako kot drugi slovanski jeziki spada med satemske indoevropske jezike). Večinsko znanstveno mnenje je, da je venetščina jezik italokeltskega tipa, pri čemer se krešejo mnenja, ali je bila venetščina italski jezik, keltski jezik ali pa morda samostojni jezik, ki je bil nekaj vmes med italskimi in keltskimi jeziki.
Borova sporna jezikoslovna metoda
Glavna težava pri Borovi metodi domišljijskega branja venetskih zapisov je, da si lahko z njo skoraj vsako tujo besedo, ne samo venetsko, zmotno razlagamo kot slovensko. Na primer nemško besedo zwischen (slovensko med ali vmes) bi si po Borovi metodi lahko razlagali kot slovensko besedo "zvišan".
Angleški besedi black monday (slovensko črni ponedeljek), ki bi bili po venetski navadi zapisani skupaj, torej blackmonday, bi si lahko po Borovi metodi razlagali kot slovensko zveneči besedi "beljak meni daj" ali pa "oblak meni daj".
Genetske raziskave o izvoru Slovencev
Poleg zgodovine in jezikoslovja pa venetsko teorijo zadnja leta izpodbijajo tudi ugotovitve genetskih raziskav. Po venetski teoriji smo Slovenci in prebivalci italijanskih dežel Benečije ter Furlanije - Julijske krajine istega izvora, le da so prebivalci današnje Benečije in Furlanije - Julijske krajine v času rimskega imperija prevzeli latinski jezik oziroma so se poromanili.
Slovenci nimamo samo podobnega imena kot Slovaki in podobno zastavo, Slovaki so tudi genetsko najbližje Slovencem.
A genetske raziskave kažejo, da ni tako. Poglejmo najprej haploskupine na kromosomu Y in v mitohondrijski DNK (mtDNK). Prve nam kažejo izvor po moški liniji, druge pa izvor po ženski liniji. Te haploskupine so tako zelo primerne za rekonstrukcijo preseljevanja ljudstev v preteklih tisočletjih in stoletjih.
Slovenci kot del srednjeevropske slovanske genetske populacije
Po raziskavi biokemika Andreja Zupana (Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA; Ljubljana 2014) je slovenski populaciji genetsko najbližja slovaška populacija. Zelo blizu so tudi Čehi in Madžari.
Slovenska populacija je torej glede na haplotipe kromosoma Y in mtDNK veliko bližje slovanskim srednjeevropskim populacijam (tja genetsko "spadajo" tudi ugrofinsko govoreči Madžari) kot prebivalcem današnje severovzhodne Italije.
Genetska pregrada na naši zahodni etnični meji
Slovensko-italijansko-furlanska narodnostna meja torej ni samo slovansko-romanska jezikovna meja, ampak je tudi tako imenovana genetska pregrada. To dejstvo zelo izpodbija venetsko teorijo, po kateri smo tako Slovenci kot prebivalci severovzhodne Italije potomci Venetov, le da smo mi ohranili svoj jezik, oni pa so prevzeli latinščino.
Poleg Slovakov sta genetsko najbolj blizu Slovencem še dva srednjeevropska naroda − Čehi in Madžari. Seveda pa to ne pomeni, da slovenska populacija nima genetskih povezav tudi z drugimi evropskimi narodi. Vsi evropski narodi so namreč mešanica treh genetskih populacij: lovcev in nabiralcev, ki so v zahodni in srednji Evropi živeli že v mezolitiku, zgodnjih kmetov, ki so v Evropo prišli v času neolitika iz Anatolije, in pastirskih ljudstev iz vzhodnoevropskih step, ki so se v srednjo in zahodno Evropo začeli najprej priseljevati v bronasti dobi.
Podoben obstoj genetske pregrade med slovensko in severnoitalijansko populacijo ugotavlja tudi raziskava Genetic landscape of Slovenians: past admixture and natural selection pattern (sl. Genetska slika Slovencev: pretekle primesi in vzorec naravne selekcije). Avtorji leta 2018 objavljene raziskave so Pierpaolo Maisano Delser, Metka Ravnik-Glavač, Paolo Gasparini, Damjan Glavač in Massimo Mezzavilla.
Bolj sorodni Vzhodnoevropejcem kot severnim Italijanom
Ta slovensko-italijanska genetska raziskava se ni omejila samo na haplotipe kromosoma Y in mtDNK, ampak je upoštevala tudi avtosomne kromosome (atDNK). Ti so nosilci velike večine človekovega dednega zapisa, ki se prenaša iz roda v rod.
Raziskava ugotavlja, da je slovenska populacija genetsko bolj sorodna populacijam na severu in vzhodu Evrope kot populacijam na jugu Evrope, čeprav so te zemljepisno bližje. Prebivalci severne Italije so torej genetsko bolj oddaljeni od Slovencev kot na primer prebivalci vzhodne Evrope.
Slovenci in Baski
Tako kot Zupanova raziskava tudi ta raziskava ugotavlja, da so slovenski populaciji genetsko najbližje srednjeevropske populacije, kot sta češka in madžarska populacija. Sem lahko prištejemo tudi slovaško populacijo.
Venetska teorija med drugim obsega tudi tezo o povezanosti med neindoevropsko govorečimi Baski in Slovenci, medtem ko Slovenci naj ne bi imeli ničesar skupnega s tako imenovanim Zakarpatjem.
Moskva in Bilbao
A genetske raziskave kažejo ravno nasprotno. Slovencem so genetsko bližje vzhodnoevropske populacije (tj. ruska, beloruska, ukrajinska, litovska, latvijska in estonska populacija) kot baskovska populacija. Genetsko je torej Slovencem bližje Moskva kot Bilbao.
45