Torek, 19. 10. 2021, 22.18
3 leta, 1 mesec
To je tekočina, ki je našim prednikom omogočila osvojitev sveta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,80
4
Uživanje živalskega mleka v stepah je pred tisočletji usodno spremenilo svetovno zgodovino. Na nemškem inštitutu Maxa Plancka so tako mleko poimenovali kar za supermoč.
Pred okoli pet tisoč leti so ljudje v vzhodnoevropskih stepah udomačili konje in tudi začeli uživati njihovo mleko. Mleko je bila tista dragocena tekočina, ki jim je omogočila, da so se po suhi, hladni in neprijazni stepi razselili skoraj na vse konce Evrazije. In pri tem najverjetneje širili svoj jezik – praindoevropščino.
Leta 1786 je v Londonu rojeni valižanski jezikoslovec William Jones postavil tezo, da imajo sanskrt, grščina in latinščina skupne korenine ter da so ti jeziki morda sorodni gotščini, keltskim jezikom in perzijščini. Jones ni prvi, ki je opozoril na sorodnost med jeziki, ki se ali so se govorili v Evropi in vse tja do Indije in Irana ter nekoč skoraj vse do Kitajske, je bil pa najbolj odmeven.
Iskanje pradomovine Indoevropejcev
To je bil začetek jezikoslovne teze o praindoevropščini (PIE), skupni prednici današnjih germanskih, romanskih, slovanskih, baltskih, keltskih, iranskih in indijskih jezikov, pa tudi grščine, albanščine in armenščine. Skupaj z znanstvenimi poskusi rekonstrukcije praindoevropščine se je začelo tudi iskanje ljudstva ali skupine ljudstev, ki so ta jezik raznesla na vse konce Evrazije.
Njihovo domovino so znanstveniki najprej iskali v južni Aziji, nato je prišla v ospredje teza, da je bila pradomovina Arijcev, kot so tudi rekli govorcem PIE, v severni Evropi oziroma v južni Skandinaviji. To tezo je izpodrinila teza o stepskem izvoru Indoevropejcev, ki je bila po drugi svetovni vojni tudi arheološko podkrepljena.
Anatolska teza, ki jo zamajejo genetske študije
V 80. letih preteklega stoletja se je pojavila anatolska teza, po kateri je pradomovina govorcev PIE Anatolija. To naj bi bil jezik zgodnjih neolitskih kmetov, ki so potem kmetijstvo in svoj jezik razširili po vsej Evropi in tudi v stepe.
Pradomovina govorcev praindoevropščine je bila po dozdajšnjih znanstvenih ugotovitvah v vzhodnoevropskih stepah, severno od Črnega morja in Kaspijskega jezera. Na fotografije je stepsko območje ob reki Volgi. Ljudje, ki so živeli tukaj v času zgodnje bronaste dobe, so morda prvi na svetu udomačili konje.
Toda genetske in arheogenetske raziskave (tako mitohondrijskega DNK in Y-kromosoma kot vsega jedrnega DNK) v zadnjih letih so spet dale bolj prav stepski teoriji o izvoru PIE. Prvi govorci PIE so bili po dozdajšnjih znanstvenih dognanjih pastirji v stepah severno od Črnega morja in Kaspijskega jezera.
Selitve s pomočjo konj
Ti stepski pastirji naj bi bili s pomočjo udomačitve konj in uporabe konjske vprege sposobni premagati zelo velike razdalje v zelo kratkem času. Razširili so se na vse konce zahodne in srednje Evrazije. Tako zdaj najdemo "indoevropski" haploskupini R1b-M269 in/ali R1a pri današnjih indoevropsko govorečih narodih - tako v Evropi kot v Indiji ali Iranu. Genetske povezave pa so tudi pri avtosomnih kromosomih (atDNK), ki predstavljajo veliko večino jedrnega DNK.
Pri odstiranju oddaljene preteklosti, o kateri nimamo pisnih virov, pa nam ne pomagajo samo DNK-raziskave, ampak tudi analize proteinov v bioloških sistemih (proteomika). Tako so s proteinsko analizo zob ljudi, ki so pred pet tisoč leti živeli na ozemlju današnje Mongolije, ugotovili, da so ti uživali živalsko mleko.
Mleko kot ključ za rešitev uganke
To raziskavo je vodila biološka antropologinja Shevan Wilkin, ki dela na nemškem inštitutu Maxa Plancka za človeško zgodovino v Jeni in na Inštitutu za evolucijsko medicino na Univerzi v Zürichu. Predhodne DNK-raziskave so tudi ugotovile, da so bili ti ljudje genetsko sorodni bronastodobnim pastirjem iz vzhodnoevropskih step.
Videoposnetek o indoevropskih jezikih:
Wilkinova je postavila tezo, da je prav uživanje živalskega mleka pastirjem iz vzhodnoevropskih step omogočilo dolgotrajne selitve po stepskih prostranstvih. Stepa je namreč s svojimi neskončnimi pašniki pisana na kožo živalim, hkrati pa primanjkuje virov, ki bi ljudem omogočili življenje v njej.
Preučevanje starodavnih zob v Rusiji
Ta manjkajoči vir preživetja so za stepske pastirje postale njihove črede živin in molža njihovega mleka. To živalsko mleko ni bilo samo vir kalorij, ampak je v hladnih in suhih stepah, kjer primanjkuje vode, tudi preprečevalo dehidracijo ljudi.
Da bi potrdila svojo tezo, je Wilkinova odšla v Rusijo, kjer je skupaj s sodelavci zbrala zobe s tamkajšnjih arheoloških najdišč iz časa zgodnje bronastodobne kulture Jamna, pa tudi iz časa pred omenjeno kulturo in po njej. Pred kulturo Jamna so na tem območju (ob srednjem toku Volge) živeli bakrenodobni lovci in nabiralci, ki so občasno tudi uživali meso udomačenih živali.
Izotopska analiza
Pri preučevanju izotopov v kosteh pripadnikov zgodnjebronaste kulture Jamna so tudi ugotovili, da so se ti v nasprotju s svojimi bakrenodobnimi lovsko-nabiralnimi genetskimi predniki že večinoma hranili z udomačenimi živalmi.
Vira: Shevan Wilkin in sodelavci, Dairying enabled early bronze age Yamnaya steppe expansions (sl. Prireja mleka je omogočila širitve zgodnjebronastih stepskih ljudstev Jamna), september 2021.
Shevan Wilkin in sodelavci, Dairy pastoralism sustained eastern Eurasian steppe populations for 5.000 years (sl. Pastirska prireja mleka je pet tisoč let vzdrževala vzhodnoevrazijske stepske populacije), marec 2020.
Znanost se dinamično spreminja. Po drugi svetovni vojni se je začelo uporabljati radiokarbonsko datiranje, s katerim lahko določimo starost okostij, ki jih izkopljejo arheologi. V zadnjih letih razcvet doživljajo raziskave starodavnega DNK (aDNK), s katerimi lahko med drugim ugotavljamo genetske povezave prazgodovinskih populacij med seboj in z današnjimi populacijami. Znanstveniki poleg DNK v starih kosteh analizirajo tudi izotope in proteine. Analiza izotopov nam lahko med drugim razkrije, ali je bil človek, katerega okostje so našli arheologi, doma iz kraja, kjer je pokopan, ali je priseljenec. Vsako območje na svetu ima namreč svoj značilen izotopni odtis, ki se odraža tudi v ljudeh, ki se rodijo in odraščajo na tem območju. Na fotografiji: arheološka izkopavanja v Nemčiji leta 2017.
Ali so pripadniki kulture Jamna in njihovi bakrenodobni predniki uživali tudi mleko ali samo meso, s preučevanjem izotopov v najdenih kosteh in zobeh niso mogli ugotoviti, saj po tej metodi ne morejo ločiti med mlekom in mesom.
Proteinska analiza
Je pa to mogoče ugotoviti s proteinsko analizo zob. Raziskovalci na čelu z Wilkinovo so najprej ugotovili, da povolški bakrenodobni lovci in nabiralci niso uživali mleka udomačenih živali, ampak samo meso. Toda v času zgodnjebronaste kulture Jamna je postalo uživanje mleka zelo prisotno. S proteinsko analizo so v skoraj vseh zobeh iz omenjenega obdobja našli proteine, značilne za ovčje, kozje, kravje in kobilje mleko.
Dokaz o udomačitvi konj
To je prvi dokaz, da so vzhodnoevropski pastirji pred okoli pet tisoč leti uživali kobilje mleko. To sicer še ni dokaz, da so ti pastirji že jezdili konje, je pa to dokaz, da so jih udomačili. Kot poudarja Wilkinova, je uživanje mleka prežvekovalcev in konj skupaj s preusmeritvijo na nomadsko živinorejo ljudem iz vzhodnoevropskih step omogočilo, da so lahko v stepah premagovali velike razdalje.
Udomačitev konj je ljudstvom iz črnomorsko-kaspijskih step omogočila hitrejše gibanje. V tretjem tisočletju pred našim štetjem so se pastirji iz step začeli preseljevati tudi v severno, zahodno in južno Evropo. Z njimi so se širili tudi njihovi geni in verjetno tudi njihov jezik, ki ga zdaj imenujemo praindoevropščina. Velika večina sodobnih evropskih narodov govori jezike, ki so se razvili iz praindoevropščine. Vsi današnji evropski narodi, še zlasti na severu in vzhodu Evrope, imajo v svojem genetskem naboru tudi stepske gene. Stepski geni verjetno predstavljajo približno od 40 do 50 odstotkov slovenskega genetskega nabora.
V času preusmeritve na nomadsko živinorejo so se v stepah severno od Črnega morja in Kaspijskega jezera pojavila tudi gomilna grobišča (kurgani), v katerih so bile jame s trupli oziroma okostji umrlih. Te jame so tudi dale arheološko ime tej stepski kulturi: Jamna.
S pomočjo mleka širili gene od Evrope do Mongolije
Prireja mleka in nomadska živinoreja sta tako omogočili zgodnjebronastim stepskim pastirjem, da so se približno med letoma 3300 in 2500 pred našim štetjem razselili po skoraj vseh koncih Evrazije (od Evrope do današnje Mongolije) in ji vtisnili zelo velik genetski pečat. In ob tem najverjetneje tudi raznesli svoj jezik - praindoevropščino.
4