Nedelja, 19. 12. 2021, 22.41
2 leti, 4 mesece
Je to država, ki Sloveniji diha za ovratnik?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,36
22
Češka je bila pred drugo svetovno vojno gospodarsko razvitejša od Slovenije, v desetletjih po vojni pa se je razmerje moči preobrnilo. Leta 1992 je tako Češka po podatkih Združenih narodov dosegala samo 51 odstotkov slovenske gospodarske razvitosti. Češka nam je zdaj precej bližje, saj je po podatkih Eurostata lani dosegla 88 odstotkov slovenske gospodarske razvitosti.
Slovenija je, kot kažejo podatki realnega BDP na prebivalca, še vedno gospodarsko najrazvitejša in gmotno najbogatejša med tranzicijskimi državami. Najtesneje nam sledi Češka, ki pa nas je zaradi nižjih življenjskih stroškov prehitela pri izračunu BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov.
Pisalo se je leto 1618. Madžarski pridigar Martin Szepsi Combor se je iz zahodne Evrope vračal domov na Ogrsko. Opazil je, da so cene živilskih izdelkov v Holandiji in Angliji zelo visoke v primerjavi s cenami v njegovi Ogrski. Ko je prišel v Francijo, je opazil, da je tam cena kruha, ki je predstavljal daleč največji delež takratne prehrane, nižja kot v Angliji in Holandiji.
Padanje cen kruha v smeri vzhoda
Cena kruha se je nato med njegovo potjo skozi Nemčijo, Poljsko in Češko postopoma zniževala ves čas vse do Ogrske. Če bi madžarski pridigar nadaljeval pot proti vzhodu, bi verjetno ugotovil, da je v Rusiji cena kruha še nižja kot na Ogrskem, je pojasnil znani francoski zgodovinar Fernand Braudel v svoji knjigi Čas sveta.
V 17. stoletju je bilo torej življenje v revnejših in manj razvitih državah primerjalno gledano cenejše kot v bogatih oziroma razvitih državah. Podobne razlike v cenah so bile tudi znotraj posameznih držav, saj so bile na primer cene v bogatih metropolah višje kot na revnejšem obrobju.
Slovenci in dragi Dunaj
To so v svojih žepih v času Habsburške monarhije zelo dobro občutili tudi Slovenci, ko so primerjali visoke cene na Dunaju z nižjimi cenami na Slovenskem. "Ko prideš na Dunaj, pusti trebuh zunaj," se je glasil nasvet. Kot je poudarjal Braudel, je prepoceni življenje vselej že samo po sebi znamenje nerazvitosti.
Slovenski BDP na prebivalca po kupni moči je bil po izračunih britanskega ekonomskega zgodovinarja Angusa Maddisona najbližje avstrijskemu v času socialistične Slovenije, in sicer leta 1979. Takrat je slovenski BDP na prebivalca po kupni moči znašal 94,8 avstrijskega BDP na prebivalca po kupni moči. Ne prej ne pozneje se Avstriji nismo tako približali. Drugače je bilo pri nominalnem BDP na prebivalca, kjer je imela Slovenija po podatkih Združenih narodov leta 1979 66,4 odstotka avstrijskega nominalnega BDP na prebivalca.
Slovenija in druge tranzicijske države
Zadnja leta pogosto slišimo, kako so številne druge tako imenovane tranzicijske države (to so države, ki so po zlomu komunizma v začetku 90. let preteklega stoletja začele prehod v kapitalistično tržno gospodarstvo) gospodarsko ne samo dohitele, ampak celo prehitele Slovenijo. Pogosto se omenja Češko, Estonijo, Slovaško ter celo Poljsko in Madžarsko.
Toda če pogledamo lestvico evropskih držav glede nominalnega ali realnega bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca, ki je kazalec gmotne in gospodarske razvitosti posamezne države, vidimo, da je med tranzicijskimi državami Slovenija še vedno najvišje uvrščena.
Slovenski realni BDP na prebivalca
Po podatkih Eurostata je bil realni BDP na prebivalca leta 2019 v Sloveniji 20.720 evrov, leta 2020 pa 19.720 evrov (padec je posledica krčenja gospodarstva zaradi pandemije in ukrepov za zajezitev širjenja virusa, op. p.).
Poljska je po zlomu komunizma gospodarsko precej napredovala, a še vedno zaostaja za Slovenijo, saj dosega le 64 odstotkov slovenske gospodarske razvitosti. Slabše od Slovenije se odreže tudi pri BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov, pri mediani bruto plače in pri neto plačah. Poljski zaostanek za razvitimi zahodnoevropskimi državami pa je seveda še precej večji kot zaostanek za Slovenijo.
Nobena druga tranzicijska država nas tukaj ni ne dohitela ne prehitela. Najbližje nam je Češka, ki je imela leta 2019 realni BDP na prebivalca 18.460 evrov, leta 2020 pa 17.340 evrov. Še bolj zadaj sta Slovaška in Estonija. Realni BDP na prebivalca prve države je leta 2019 znašal 15.850 evrov, leta 2020 pa 15.180 evrov, druge pa 15.510 in 15.010 evrov.
Poljski in madžarski realni BDP na prebivalca
Poljska in Madžarska sta bili v letih 2019 in 2020 opazno manj gospodarsko razviti tako od Češke, Slovaške in Estonije, kaj šele Slovenije. Poljski realni BDP na prebivalca je tako leta 2019 znašal 13.020 evrov, leta 2020 pa 12.700 evrov, madžarski pa 13.270 in 12.680 evrov. V odstotkih je Češka lani dosegla 88 odstotkov slovenske razvitosti, Estonija 80 odstotkov, Slovaška 76 odstotkov ter Poljska in Madžarska po 64 odstotkov.
Zaostajanje vzhoda za zahodom EU
Če primerjamo omenjene tranzicijske države z visoko razvitimi zahodnoevropskimi državami, jasno vidimo, kako nekdanji komunistični Vzhod še vedno zaostaja za Zahodom. Vzemimo Nizozemsko (s Holandijo iz 17. stoletja smo začeli članek), ki glede na realni BDP na prebivalca sicer ne spada čisto na vrh EU, in jo primerjajmo s Slovenijo, Češko, Estonijo, Slovaško, Poljsko in Madžarsko.
Naša vzhodna soseda Madžarska dosega 64 odstotkov slovenske gospodarske razvitosti. Mediana madžarske bruto plače je za več kot polovico manjša od slovenske, pričakovana življenjska doba pa je na Madžarskem skoraj pet let krajša kot v Sloveniji.
Leta 2020 je imela Nizozemska realni BDP na prebivalca 40.160 evrov. To pomeni, da je Slovenija leta 2020 dosegla 49 odstotkov razvitosti Nizozemske, Češka 43 odstotkov, Slovaška 38 odstotkov, Estonija 37 odstotkov, Poljska in Madžarska pa 32 odstotkov.
Strašanska razlika med Bolgarijo in Luksemburgom
Še večja, skorajda ogromna je razlika, če primerjamo Bolgarijo, članico EU z najnižjim realnim BDP na prebivalca (6.380 evrov), in Luksemburg, članico EU z najvišjim realnim BDP na prebivalcem (82.250). Bolgarija dosega slabih osem odstotkov gospodarske razvitosti Luksemburga.
Primerjava življenjskih stroškov
Seveda se pri primerjavi med Slovenijo in Češko kot protiargument takoj pojavlja BDP na prebivalca po kupni moči oziroma BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov v posamezni državi. Res je, tukaj se Češka uvršča višje kot Slovenija. Po podatkih Eurostata iz junija letos je Češka leta 2020 pri BDP na prebivalca po kupni moči dosegla 93 odstotkov povprečja EU, Slovenija pa 89 odstotkov.
Za BDP na prebivalca po kupni moči velja, da je kazalnik gospodarske blaginje v posamezni državi. Seveda pa ta BDP na prebivalca meri samo kupno moč v domači državi, zaradi česar je morda ustrezneje, da mu rečemo BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov. Povprečen Čeh bi namreč s svojo kupno močjo, ki jo ima na Češkem, v Sloveniji, kjer so življenjski stroški višji, živel slabše kot na Češkem. Obratno pa bi povprečen Slovenec s svojo kupno močjo, ki jo ima v Sloveniji, na Češkem živel bolje od povprečnega Čeha. Povprečen Slovenec bi s slovensko kupno močjo tudi lažje od povprečnega Čeha in njegove češke kupne moči prišel skozi življenje v kakšni bogati zahodni državi.
Izpostavljanje BDP na prebivalca po kupni moči (Purchasing power parity – PPP) oziroma BDP na prebivalca glede na primerjavo življenjskih stroškov, po svoje statistično zmanjša razlike med gospodarsko razvitimi in bogatimi državami ter gospodarsko manj razvitimi in revnejšimi državami.
Zmanjšanje razlik med razvitimi in manj razvitimi državami
Pri tem izračunu BDP na prebivalca so članice EU bolj skupaj, razlike med bogatimi in razvitimi ter revnimi in manj razvitimi članicami povezave so manjše oziroma manj vidne in s tem manj bodejo v oči. Nekateri celo menijo, da BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov, da lesk revščini oziroma navzven spolira revščino.
Tako ima Bolgarija kot najrevnejša in gospodarsko najmanj razvita članica EU pri merjenju BDP na prebivalca z upoštevanjem primerjave življenjskih stroškov 55 odstotkov povprečja EU, Luksemburg kot najbogatejša pa 260 odstotkov povprečja EU oziroma okoli štirikrat več od Bolgarije, medtem ko je luksemburški realni BDP na prebivalca, ki meri raven gospodarske razvitosti, skoraj 12-krat večji od bolgarskega.
Toda ne pozabimo na zakonitost na začetku članka: da je življenje v gospodarsko manj razvitih državah cenejše kot v bolj razvitih in bogatejših. Pri Češki, pa tudi pri Poljski in Madžarski, je treba še omeniti, da niso članice evroobmočja, saj imajo še vedno lastno nacionalno valuto in s tem tudi monetarno suverenost.
Stroški dela v razvitih in manj razvitih članicah EU
Poglejmo še nekatere podatke, na primer glede stroškov dela po posameznih članicah EU. Strošek dela med drugim sestavljajo delavčev prejemek in delodajalčevi socialni prispevki. Najvišji stroški dela v EU so na Danskem, in sicer 45,8 evra na uro. Povprečje EU je 28,5 evra, povprečje evroobmočja pa 32,2 evra. Gospodarsko manj razvite države imajo seveda nizke stroške dela (so države poceni delovne sile, kot se tudi reče), razvite pa višje.
Velike razlike v gospodarski razvitosti med evropskimi državami, ki jih BDP na prebivalca po kupni moči statistično zmanjšuje, lahko vidimo tudi na primeru plač evroposlancev. Do leta 2009 so evroposlance plačevale države, iz katerih so prihajali. Razlike so tako bile precejšnje. Od leta 2009 pa evroposlanci, ne glede na to, iz katere države prihajajo, dobijo 38,5 odstotka plače sodnika Evropskega sodišča. To je seveda precej povečalo plače evroposlancem iz revnejših vzhodnih in jugovzhodnih članic, za katere je Evropski parlament postal tako rekoč zlata jama.
Najnižji stroški dela so tako v najmanj razviti članici EU Bolgariji, in sicer 6,5 evra na uro. Slovenija dosega 19,9 evra na uro in je pred vsem tranzicijskimi državami. Najbližje nam je seveda Češka s 14,1 evra (to je približno za petino nižji strošek dela). Poglejmo še naše sosede: Avstrija ima 36,7 evra, Italija 29,8 evra, Hrvaška 10,8 evra in Madžarska 9,9 evra na uro.
Države poceni delovne sile
Poenostavljeno povedano: za zahodno podjetje je seveda najugodneje in najbolj dobičkonosno, da kupi, če je mogoče, poceni delovno silo, na primer bolgarsko, nato pa izdelke, narejene v Bolgariji, prodaja na trgih, kot je Danska, ki ima visoke stroške dela, a tudi visoke plače.
Bruto plače v Sloveniji in na Češkem
Poglejmo še Eurostatove podatke o bruto in neto plačah po članicah EU. Mediana bruto plače (mediana deli prebivalstvo na dva enaka dela) je bila v Sloveniji leta 2018 po podatkih Eurostata 8,04 evra na uro, na Češkem 6,17 evra, Slovaškem 5,64 evra, Poljskem 4,98 evra, Madžarskem 4,37 evra in v Estoniji 6,52 evra na uro. Najnižja je bila v Bolgariji, in sicer samo 2,4 evra na uro, najvišja pa na Danskem, kar 27,24 evra.
Estonija skoraj po vseh kazalnikih zaostaja za Slovenijo. Ima na primer manjši realni BDP na prebivalca, manjši BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, in manjšo mediano bruto plače. Se pa bolj odreže od Slovenije pri višini neto plač.
Kot je razvidno iz Eurostatovega grafa, se Slovenija bolje odreže od Češke in drugih tranzicijskih držav, tudi če je višina mediane bruto plače preračunana na primerjavo življenjskih stroškov v posameznih državah, res pa je, da je slovenska prednost pred Češko tukaj manjša.
Neto plače v Sloveniji in na Češkem
Slovenija je po podatkih Eurostata pred Češko tudi pri primerjavi neto plač (te so seveda odvisne od tega, kako visoki so davki in prispevki v posameznih državah). Je pa malenkost pred nami pri neto plačah Estonija (glej predzadnji graf v povezavi, op. p.).
Indeks človekovega razvoja
Poleg primerjave razvitosti, bogastva in blaginje s pomočjo BDP obstaja tudi primerjava med državami glede Indeksa človekovega razvoja (Human development index – HDI), ki ga merijo Združeni narodi. Ta indeks je sestavljen na podlagi tega, kako dolgo in zdravo živijo ljudje v posameznih državah, kako so izobraženi in kako kakovostna je njihova življenjska raven. Tudi tukaj je Slovenija pred Češko in drugimi tranzicijskimi državami.
Pričakovana življenjska doba
Prav tako smo pred Češko in drugimi tranzicijskimi državami glede pričakovane življenjske dobe, ki jo ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija. Po podatkih iz decembra 2020 je pričakovana življenjska doba v Sloveniji 81,3 leta, na Češkem pa 79,1 leta.
Med tranzicijskimi državami Češki sledijo Estonija (78,9 leta), Hrvaška (78,6), Poljska (78,3) in Slovaška (78,2). Na Madžarskem je pričakovana življenjska doba 76,4 leta, manj kot v BiH (76,8). Med članicami EU je najnižje Bolgarija s 75,1 leta pričakovane življenjske dobe.
Bruto domači proizvod (BDP): Skupna vrednost proizvodnje blaga in storitev na leto znotraj meje države.
Nominalni BDP: BDP, ki je ocenjen v tekočih cenah (ne upošteva vplivov inflacije ali deflacije).
Realni BDP: BDP, ki je ocenjen v stalnih cenah (upošteva vplive inflacija ali deflacije).
BDP po kupni moči/BDP po standardu kupne moči/BDP, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov: Eurostat življenjski standard izračuna z merjenjem cen določenega blaga in storitev v posameznih državah glede na dohodek v teh državah. Pri tem se uporablja skupna fiktivna valuta, imenovana standard kupne moči (SKM). S primerjavo BDP na prebivalca v SKM dobimo pregled življenjskega standarda v državah EU.
Britanski zgodovinar Angus Maddison je pri računanju BDP po kupni moči stanje v posameznih državah preračunal v t. i. mednarodne dolarje iz leta 1990. Mednarodni dolar iz leta 1990 je hipotetična denarna enota, ki ima isto kupno moč kot ameriški dolar leta 1990.
22