To je bila pravljično bogata dežela

Na stari celini je bila pred stoletji najbogatejša Italija oziroma severni in osrednji del današnje Italije. Prav v severni Italiji (Milan, Benetke in Genova) in Toskani (Firence) se je v 12. stoletju začelo razvijati kapitalistično gospodarstvo. Na Apeninskem polotoku so bili postavljeni temelji vseh glavnih institucij kapitalizma: bančništvo, dvojno knjigovodstvo, pojem kapitala, koncept podjetja (kompanija) … 

• To je najbogatejša država na svetu
• To je deset najbogatejših držav v Evropi
• To so najbogatejša in najrevnejše evropske regije
• Je bila socialistična Slovenija leta 1979 bogata kot Avstrija?

Domovina kapitalizma, renesanse in humanizma

Cvetoča kapitalistična Italija – ki je svet obogatila tudi z renesanso (sl. preporodom) in humanizmom – je bila na primer v 16. stoletju po razvoju dvesto let pred vsemi svojimi sosedi, še najmanj – nekaj več kot sto let – je za Italijo zaostajala Francija.

Benetke so bile stoletja središče evropskega gospodarstva in trgovine pred odkritjem Amerike. Foto: Reuters

Bogate države in dežele leta 1300

1. Italija (1.515 dolarjev)
2. Španija (907 dolarjev)
3. Holandija (876 dolarjev)
4. Anglija (786 dolarjev)

Bogate države in dežele leta 1500

Italija (v Maddisonovih izračunih so vključene severna in srednja Italija, ne pa tudi revnejši jug Apeninskega polotoka) je ohranila prvo mesto tudi leta 1500. Več je tudi držav, za katere so imeli ekonomski zgodovinarji v okviru Maddisonovega projekta podatke, da so izračunali njihov BDP.

1. Italija (1.533 dolarjev) 
2. Belgija 1.467 dolarjev) 
3. Holandija (1.454 dolarjev)
4. Nemčija (1.146 dolarjev)
5. Anglija (1.086  dolarjev)
6. Španija (846 dolarjev)

Nizozemska oziroma Holandija je bila dolgo časa najbogatejša evropska država. Šele v drugi polovici 19. stoletja jo je s prvega mesta dokončno sklatila Velika Britanija. Foto: Reuters
Bogate države in dežele leta 1600

Leta 1600 je tako Italija že padla s prestola. Nova pravljično bogata dežela je postala Holandija oziroma Nizozemska. Središče svetovnega kapitalizma je postalo holandsko mesto Amsterdam. Italijo je prehitela tudi Belgija, zelo visoko je bila Portugalska. Za številne države, na primer Avstrijo ali Francijo, Maddisonov projekt še vedno nima podatkov, zato je pravi vrstni red verjetno drugačen.

1. Nizozemska (2.662 dolarjev)
2. Belgija (1.589 dolarjev)
3. Italija (1.363 dolarjev)
4. Portugalska (1.164 dolarjev)
5. Anglija (1.082 dolarjev)
6. Španija (892 dolarjev)
7. Nemčija (807 dolarjev)
8. Švedska (761 dolarjev)

Bogate države in dežele leta 1700

Na prestol najpomembnejše države na svetu se je potem povzpela nizozemska soseda onkraj Severnega morja – Anglija. A Holandci so še vedno ostajali najbogatejši, sledi jim njihova Kapska kolonija, ki so jo ustanovili v 17. stoletju v današnji Južni Afriki ob mestu Kaapstad, zdaj Cape Town. Na severu Evrope se je presenetljivo dobro odrezala z železom in lesom obdarjena Švedska. 

1. Holandija (2.105 dolarjev)
2. Kapska kolonija (1.703 dolarjev)
3. Anglija (1.513 dolarjev) 
4. Italija (1.476 dolarjev)
5. Belgija (1.375 dolarjev)
6. Švedska (1.340 dolarjev)
7. Portugalska (975 dolarjev)
8. Nemčija (939 dolarjev)
9. Severnoameriške angleške kolonije (900 dolarjev)
10. Španija (814 dolarjev)

Velika Britanija oziroma Anglija se je od 17. stoletja vse bolj gospodarsko dvigala. V 18. stoletju je postala najmočnejša gospodarska sila na stari celini in se v 19. stoletju še okrepila. London je bil vse do prve svetovne vojne nesporno središče svetovnega gospodarstva. Foto: Reuters

Bogate države in dežele leta 1800

Leta 1800 je Anglija oziroma od leta 1707 – po združitvi s severno sosedo Škotsko – Velika Britanija še okrepila svojo gospodarsko moč. Zavladala je svetovnim morjem in s pomočjo parnega stroja postala domovina industrijske revolucije. 
A precej manjša dežela mlinov na veter in polderjev je bila še vedno bogatejša od nje. Silovito se vzpenja bodoča politična in gospodarska številka ena na svetu – ZDA. Na lestvici sta tudi španski južnoameriški koloniji Urugvaj in Argentina. 

1. Holandija (2.609 dolarjev)
2. Velika Britanija (2.097 dolarjev) 
3. Italija (1.363 dolarjev)
4. ZDA (1.296 dolarjev) 
5. Urugvaj (1.086 dolarjev)
6. Portugalska (1.024 dolarjev)
7. Nemčija (986 dolarjev)
8. Kapska kolonija (959 dolarjev)
9. Argentina (931 dolarjev)
10. Španija (916 dolarjev)

Velika Britanija je Holandijo oziroma Nizozemsko, kot se uradno imenuje od leta 1815, po BDP na prebivalca prvič prehitela leta 1807, a sta se nato državi dolgo menjavali na vrhu. 

Bogate države in dežele leta 1850

Veliko več podatkov za posamezne države ima Maddisonov projekt za leto 1850. Na prvem mestu po bogastvu je bila takrat Nizozemska, sledi ji Velika Britanija. Na visokem tretjem mestu je britanska kolonija Avstralija, ki so ji bogastvo prinesle ovce merino, ki so jih na to celino Britanci začeli naseljevati leta 1797. Ko se je z industrijsko revolucijo razcvetela britanska tekstilna industrija, je Avstralija kot izvoznica volne obogatela.

1. Nizozemska (2.355 dolarjev)
2. Velika Britanija (2.330 dolarjev) 
3. Avstralija (1.975 dolarjev)
4. ZDA (1.849 dolarjev)
5. Belgija (1.847 dolarjev)
6. Danska (1.767 dolarjev) 
7. Avstrija (1.650 dolarjev)
8. Francija (1.597 dolarjev) 
9. Urugvaj (1.468 dolarjev)
10. Italija (1.481 dolarjev)

Turizem, banke, čokolada, švicarski noži in ure ... To so zaščitni znaki Švice, ki je že vse od 19. stoletja ena od najbogatejših držav na svetu. Foto: Reuters

Vzpon alpske Švice na vrh lestvice najbogatejših

V Maddisonovem projektu so prvič bogastvo Švice izračunali za leto 1851 in jo postavili na tretje mesto. Pred bogato alpsko državo sta bili le Velika Britanija in Nizozemska.

1. Velika Britanija (2.451 dolarjev)
2. Nizozemska (2.388 dolarjev)
3. Švica (2.293 dolarjev)

Švica je Veliko Britanijo prvič prehitela in postala najbogatejša država na svetu leta 1858. Podobno ji je uspelo tudi v letih 1859 in 1875. Leta 1884 je znova prišla na prvo mesto in za dolgo časa ohranila položaj najbogatejše države na svetu – vse do 50. let 20. stoletja.

Bogate države in dežele leta 1900

Leta 1900, na začetku novega stoletja, je bil svet na čelu z zahodno civilizacijo bogatejši kot kdajkoli prej. Dve nekdaj pravljično bogati deželi – Nizozemska in Italija – sta se že poslovili z vrha lestvice. Nizozemska je padla v drugo polovico deseterice najbogatejših, Italije med deseterico ni več.

1. Švica (5.899 mednarodnih dolarjev)
2. Velika Britanija (4.492 mednarodnih dolarjev)
3. Nova Zelandija (4.298 mednarodnih dolarjev)
4. ZDA (4.091 mednarodnih dolarjev)
5. Avstralija (4.013 mednarodnih dolarjev)
6. Belgija (3.731 mednarodnih dolarjev)
7. Nizozemska (3.329 mednarodnih dolarjev)
8. Danska (3.017 mednarodnih dolarjev)
9. Nemčija (2.985 mednarodnih dolarjev)
10. Kanada (2.911 mednarodnih dolarjev)

Na lestvici desetih najbogatejših so poleg Velike Britanije kar tri njene kolonije oziroma dominioni (Nova Zelandija, Avstralija in Kanada). Med deseterico najbogatejših se je uvrstila tudi Nemčija, ki je poleg ZDA postajala glavna industrijska velesila in resno ogrožala prvenstvo Velike Britanije kot industrijske velesile številka ena.

ZDA so po prvi svetovni vojni izrinile Britanski imperij s prestola in postale številka ena na svetu. New York je namesto Londona postal središče svetovnega gospodarstva. Foto: Reuters

Bogate države leta 1925

Leta 1914 je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je ošibila Evropo oziroma evropske velesile, na drugi strani pa so se okrepile ZDA, ki so zamenjale Veliko Britanijo kot vladarico sveta in najmočnejšo gospodarsko velesilo. Veliko Britanijo so po bogastvu prehitele dve njena dominiona v okviru Britanskega imperija – Avstralija in Nova Zelandija. Poražene Nemčije, v kateri se je po prvi svetovni vojni razdivjala inflacija, ni več med prvo deseterico. 

1. Švica (7.361 dolarjev)
2. ZDA (6.282 dolarjev)
3. Avstralija (5.553 dolarjev)
4. Nova Zelandija (5.292 dolarjev)
5. Velika Britanija (5.144 dolarjev)
6. Nizozemska (5.031 dolarjev)
7. Belgija (4.666 dolarjev)
8. Danska (4.378 dolarjev)
9. Kanada (4.340 dolarjev)
10. Francija (4.166 dolarjev)

Bogate države leta 1935

Leta 1929 je izbruhnila svetovna gospodarska kriza. Države so začele uvajati protekcionistične ukrepe, s katerimi so ščitile domačo industrijo, politični prostor se je polariziral – vse večjo moč so dobivale sile na desnem in levem političnem obrobju. V Nemčiji je leta 1933 prišel na oblast Adolf Hitler, ki je zagnal oboroževalno industrijo. Svet je drvel v novo svetovno vojno.

1. Švica (7.698 dolarjev)
2. Velika Britanija (5.799 dolarjev)
3. ZDA (5.467 dolarjev) 
4. Danska (5.480 dolarjev)
5. Avstralija (5.318 dolarjev)
6. Nova Zelandija (4.959 dolarjev)
7. Nizozemska (4.929 dolarjev)
8. Belgija (4.894 dolarjev)
9. Švedska (4.492 dolarjev)
10. Nemčija (4.120 dolarjev)

Odkritje nafte in zemeljskega plina je iz revnih in zaostalih arabskih puščavskih držav naredilo pravljično bogate države. Najbogatejši med njimi je Katar, ki pa je kljub temu še vedno zvest konservativni vahabitski različici islama. Foto: Reuters

Bogate države leta 1970

Poglejmo še, kakšna je bila lestvica najbogatejših držav leta 1970. To je bil čas po drugi svetovni vojni ter sredi hladne vojne med kapitalističnim Zahodom in komunističnim Vzhodom. In začetek naftnega razcveta. Na vrhu lestvice sta tokrat dve z nafto bogati arabski državici ob Perzijskem zalivu (Katar in Kuvajt, ki sta bili po Maddisonovih izračunih najbogatejši že leta 1950), sledijo zahodne države. 

1. Katar (32.573 dolarjev)
2. Kuvajt (30.695 dolarjev)
3. Švica (16.904 dolarjev)
4. ZDA (15.030 dolarjev)
5. Švedska (12.716 dolarjev)
6. Danska (12.686 dolarjev)
7. Kanada (12.050 dolarjev)
8. Avstralija (12.024 dolarjev)
9. Nizozemska (11.967 dolarjev)
10. Nova Zelandija (11.189 dolarjev)

Med prvimi desetimi najbogatejšimi ni več Velike Britanije in Belgije. Japonska, ki je takrat postajala gospodarska velesila številka dve na svetu, je z 9.714 dolarji na prebivalca šele na 18. mestu. Na Maddisonovi lestvici med prvo deseterico tudi ni Zahodne Nemčije, saj Maddison sešteva skupaj BDP na prebivalca kapitalistične Zahodne kot komunistične Vzhodne Nemčije. Nemčija je tako z 10.893 dolarji na prebivalca skupaj na 12. mestu.

Komunističnih držav ni na vrhu lestvice bogatih

Zelo se je na lestvici povzpela skandinavska država blaginje Švedska. Komunističnih držav na vrhu lestvice ni, saj je imela najbogatejša komunistična država Češkoslovaška le 6.466 mednarodnih dolarjev na prebivalca. Slovenija, ki je bila del Jugoslavije, je imela takrat 7.641 mednarodnih dolarjev na prebivalca.