Sreda, 29. 10. 2025, 13.22
3 ure, 29 minut
Vojna v Ukrajini
Putin preizkusil podvodni dron na jedrski pogon #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,56
Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek med obiskom vojaške bolnišnice dejal, da je Rusija preizkusila podvodni dron na jedrski pogon Pozejdon. To je drugi preizkus jedrskega orožja v nekaj dneh, saj je Rusija v nedeljo preizkusila napredno raketo Burevestnik, za katero Putin trdi, da ima neomejen doseg, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Včeraj je bil izveden še en preizkus perspektivnega sistema – brezpilotnega podvodnega drona Pozejdon, ki je prav tako opremljen z jedrskim pogonom," je Putin dejal v televizijskem nagovoru med obiskom vojaške bolnišnice, kjer zdravijo ruske vojake, ranjene v Ukrajini.
19.40 Tanja Fajon v Ukrajini: Slovenija dela po najboljših močeh
17.52 Rusija preizkusila podvodni dron na jedrski pogon
14.55 V veljavi posodobljeni trgovinski dogovor med EU in Ukrajino
14.32 V ruskem napadu na otroško bolnišnico v Ukrajini več ranjenih
14.07 V Ukrajini pridržali nekdanjega vojaškega inštruktorja, osumljenega vohunjenja za Rusijo
13.20 ZDA nameravajo zmanjšati število vojakov na vzhodnem krilu Nata
12.15 Poljska vojska nad Baltikom prestregla rusko izvidniško letalo
19.40 Tanja Fajon v Ukrajini: Slovenija dela po najboljših močeh
Zunanja ministrica Tanja Fajon nadaljuje obisk v Ukrajini. Danes je v regiji Žitomir obiskala javno kuhinjo, v kateri s podporo Slovenije petkrat na teden pripravijo in razdelijo 500 toplih obrokov. Obiskala je tudi rehabilitacijski center za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in bolnišnico. Ob tem je izpostavila pomen razvojne pomoči.
Ministrica je v Žitomirju obiskala javno kuhinjo, v kateri s podporo Slovenije petkrat na teden pripravijo in razdelijo 500 toplih obrokov ljudem, ki so zaradi vojne ostali brez vsega. Gre za projekt, ki ga v okviru uradne razvojen pomoči izvajata ukrajinska Karitas Spes in Slovenska Karitas.
V javni kuhinji v Žitomirju 🇺🇦 tudi s podporo 🇸🇮 5-krat na teden pripravijo & razdelijo 500 toplih obrokov.
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) October 29, 2025
MZEZ @tfajon jim je ob obisku predala vozilo za prevoz hrane & pomoči notranje razseljenim osebam v okolici.
Projekt izvajata @SpesUkraine & @KaritasSLO.#SlovenianAid pic.twitter.com/CsgbJA6uME
"Vojna v Ukrajini se nadaljuje. Humanitarne in razvojne potrebe so izjemne. Slovenija dela po najboljših močeh. Vidimo lahko, kaj tukaj pomeni en majhen korak za izboljšanje življenja ljudi. Skoraj vsak dan slišimo, kako majhna je Slovenija in kako veliko srce imajo ljudje s svojo solidarnostjo. Razvojne, humanitarne potrebe se bodo nadaljevale. Ukrajincem veliko pomeni solidarnost in to, da Slovenija stoji ob strani," je ob robu obiska povedala Fajon. V okviru obiska je ministrica predala tudi vozilo za prevoz hrane in pomoči notranje razseljenim osebam v Žitomirju in okolici.
"Posebej na vzhodu Ukrajine so humanitarne potrebe še vedno izredno visoke. Ljudje se soočajo z dnevnimi bombardiranji, izpostavljeni so minam, pomanjkanju hrane in elektrike. 14 milijonov ljudi je bilo notranje razseljenih ali razseljenih v tujino in Ukrajina še vedno potrebuje slovensko humanitarno in razvojno pomoč," pa je povedal generalni direktor direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Edvin Skrt.
Ministrica je prav tako obiskala rehabilitacijski center za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki lahko hkrati sprejme do 90 otrok in njihovih staršev in je bil obnovljen s podporo Slovenije med 2022 in 2024.
Ganljivo srečanje z otroki in mladostniki, ki so na rehabilitaciji v Zaričanih 🇺🇦, s podporo #SlovenianAid 🇸🇮.
— Tanja Fajon (@tfajon) October 29, 2025
S @KaritasSLO & @SpesUkraine stojimo ob strani tem izjemnim mladim, ki s pogumom in nasmehom premagujejo ovire ter gradijo lepšo prihodnost. 💙💛 pic.twitter.com/LAZSh7ItaW
Uvodoma je danes Fajon v Žitomirju obiskala bolnišnico, kjer je direktorju predala medicinski in sanitetni material, financiran v okviru slovenskega prostovoljnega prispevka Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Od začetka vojne Slovenija preko WHO za Ukrajino vsako leto nameni pol milijona evrov, je sporočilo zunanje ministrstvo.
Ministrica je obisk v Ukrajini začela v ponedeljek, v torek pa med drugim slovesno odprla rejniško hišo za deset ukrajinskih otrok. V nadaljevanju se bo sešla tudi z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho.
17.52 Rusija preizkusila podvodni dron na jedrski pogon
Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek med obiskom vojaške bolnišnice dejal, da je Rusija preizkusila podvodni dron na jedrski pogon Pozejdon. To je drugi preizkus jedrskega orožja v nekaj dneh, saj je Rusija v nedeljo preizkusila napredno raketo Burevestnik, za katero Putin trdi, da ima neomejen doseg, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Včeraj je bil izveden še en preizkus perspektivnega sistema – brezpilotnega podvodnega drona Pozejdon, ki je prav tako opremljen z jedrskim pogonom," je Putin dejal v televizijskem nagovoru med obiskom vojaške bolnišnice, kjer zdravijo ruske vojake, ranjene v Ukrajini.
Podvodni dron lahko po Putinovih besedah potuje s hitrostjo, ki je večja od hitrosti običajnih podmornic, in lahko doseže katerokoli celino. Dodal je, da ni države, ki bi imela napravo, ki bi se lahko kosala s hitrostjo in globinskim dosegom Pozejdona. "Malo verjetno je, da bodo v bližnji prihodnosti razvili kaj podobnega," Putinove besede navaja AFP. Naprava lahko deluje na globini več kot en kilometer in doseže hitrost do 70 vozlov, pri čemer ostane neopazna, je za rusko tiskovno agencijo TASS dejal vir blizu vojski. Dron naj bi bil sposoben nositi jedrsko glavo z močjo do dveh megaton.
Rusija je na nedavnih vojaških vajah uspešno preizkusila manevrirno raketo dolgega dosega burevestnik na jedrski pogon. V zraku je bila 15 ur in prepotovala razdaljo 14 tisoč kilometrov, ki pa da ni njen končni doseg. Putin je to raketo z jedrsko glavo, razvoj katere je prvič razkril leta 2018, pohvalil kot "edinstven izdelek, ki ga nima nihče drug na svetu" in poudaril, da so s tem "končali odločilne teste". Ameriški predsednik Donald Trump je nedavno rusko testiranje nove manevrirne rakete na jedrski pogon označil za neprimerno. Ponovil je, da bi se ruski predsednik Vladimir Putin moral osredotočati na končanje vojne v Ukrajini.
14.55 V veljavi posodobljeni trgovinski dogovor med EU in Ukrajino
Danes je začel veljati posodobljeni trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Ukrajino, ki prinaša dodatno liberalizacijo trgovine med stranema, pri čemer pa upošteva občutljivost nekaterih kmetijskih sektorjev EU. Članice na vzhodu medtem vztrajajo pri enostranskih omejitvah uvoza žita in drugih kmetijskih proizvodov iz Ukrajine. Junija sklenjeni posodobljeni sporazum o trgovini med EU in Ukrajino je zasnovan okoli treh ključnih stebrov – okrepljenih trgovinskih tokov, enakih konkurenčnih pogojev in zaščitnih mehanizmov.
Kot so zapisali na Evropski komisiji, revidirani sporazum vzpostavlja ravnovesje med podporo trgovini Ukrajine z EU ob upoštevanju občutljivosti nekaterih kmetijskih sektorjev in deležnikov EU. Pogoji za dostop ukrajinskih izdelkov do trga bodo različni. Za najbolj občutljive izdelke, kot so sladkor, perutnina, jajca, pšenica, koruza in med, so v primerjavi s prvotnim sporazumom, ki je bil podpisan leta 2014, predvideli le skromna povečanja, za druge izdelke pa so uvedli izboljšave v korist obeh strani. Pri določenih izdelkih sta se strani dogovorili za popolno liberalizacijo, so zapisali v Bruslju.
Dostop Ukrajine do evropskega trga je obenem pogojen s postopno uskladitvijo z ustreznimi standardi EU, med drugim glede dobrobiti živali, uporabe pesticidov in veterinarskih zdravil. Obe strani pa bosta imeli v skladu s sporazumom tudi možnost aktivacije zaščitnega mehanizma, ki bo omogočil sprejetje ustreznih ukrepov v primeru, ko bi imel lahko uvoz škodljive posledice za katero od strani. Na strani EU se bo lahko ocena morebitnih škodljivih posledic opravila na ravni ene ali več držav članic.
Določbe iz posodobljenega trgovinskega sporazuma so nadomestile začasne trgovinske ukrepe, ki so bili v veljavi od začetka junija letos. Pred tem je EU od junija 2022 izvajala avtonomne trgovinske ukrepe, v okviru katerih je spričo ruske agresije na Ukrajino močno liberalizirala trgovino s Kijevom.
Več vzhodnih članic EU je sicer v tem času uvedlo nacionalne omejitve uvoza kmetijskih proizvodov, predvsem žita. Iz Varšave so danes po poročanju poljskega nacionalnega radia sporočili, da nacionalni ukrepi kljub posodobljenemu sporazumu ostajajo v veljavi. To velja tudi za Madžarsko, je ob robu zasedanja kmetijskih ministrov držav članic EU, ki je potekalo v ponedeljek in torek, povedal madžarski minister Istvan Nagy. V Bruslju medtem poudarjajo, da sporazum odpravlja potrebo po enostranskih ukrepih. Pričakujejo, da bodo sporazum upoštevale vse države članice.
14.32 V ruskem napadu na otroško bolnišnico v Ukrajini več ranjenih
V ruskem napadu na otroško bolnišnico v mestu Herson na jugu Ukrajine je bilo danes ranjenih najmanj devet ljudi, med njimi štirje otroci in trije zdravstveni delavci, so sporočili iz Kijeva. V sosednji regiji Odesa pa je zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo danes brez elektrike 27.000 gospodinjstev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ukrajinski varuh človekovih pravic Dmitro Lubinec je na družbenih omrežjih sporočil, da so ruske sile obstreljevale otroško bolnišnico v Hersonu, pri čemer je bilo ranjenih devet ljudi, poslopje bolnišnice pa je utrpelo škodo. "To je še en vojni zločin Ruske federacije, ki namerno napada civilne cilje in s tem očitno krši mednarodno humanitarno pravo," je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Sporočilu je priložil video posnetek, na katerem je videti poslopje z razbitimi okni in poškodovano fasado ter dele medicinske opreme sredi ruševin.
Posledice ruskega napada na otroško bolnišnico:
Odkar so ukrajinske sile pol leta po ruskih zasedbi novembra 2022 osvobodile Herson, ki leži na frontni črti, je mesto skoraj vsak dan tarča ruskega obstreljevanja z raketami in droni. Med invazijo je sicer Rusija obstreljevala že več bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov v Ukrajini, čeprav trdi, da napada samo vojaške cilje. V regiji Odesa na jugu Ukrajine je bila medtem v ruskih napadih poškodovana energetska infrastruktura, zaradi česar je bilo danes zjutraj brez elektrike 27.000 gospodinjstev, je sporočilo energetsko podjetje DTEK. Dodalo je, da je škoda velika in da bodo popravila trajala dlje časa.
Ukrajinska vojska je danes sporočila, da je minulo noč sestrelila 93 ruskih dronov od skupno 126, kolikor jih je Moskva poslala nad Ukrajino, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Tudi Kijev je minulo noč nadaljeval napade z droni v Rusiji. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so jih sestrelili najmanj sto, od tega 46 nad regijo Brjansk.
Guverner ruske regije Belgorod Vjačeslav Gladkov pa je danes sporočil, da je bil v napadu z ukrajinskim dronom v obmejnem kraju Šebekino ubit najmanj en človek, trije pa so bili ranjeni. Še trije so bili poškodovani v drugem napadu, poroča Ansa, ki navaja rusko tiskovno agencijo Tass. Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so ruske sile v regiji Dnipropetrovsk danes zavzele še eno vas.
14.07 V Ukrajini pridržali nekdanjega vojaškega inštruktorja, osumljenega vohunjenja za Rusijo
Ukrajina je danes sporočila, da so varnostne službe pridržale nekdanjega vojaškega inštruktorja iz nenavedene evropske države, osumljenega vohunjenja za Rusijo. Osumljenec naj bi Rusiji posredoval informacije o ukrajinski vojski in naj bi načrtoval "teroristična dejanja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinska varnostna služba SBU je v izjavi za javnost zapisala, da je osumljenec, o katerem podrobnosti ni posredovala, Moskvi predal informacije o pripadnikih tujih vojsk, ki izobražujejo ukrajinske vojake, in o koordinatah centrov, v katerih potekajo usposabljanja. Ruska Zvezna varnostna služba FSB naj bi osumljencu podala navodila, kako naj izdela eksploziv, in mu dovedla pištolo in strelivo. SBU trdi, da je bil osumljenec pridržan na naslovu njegovega prebivališča v Kijevu.
Osumljenec naj bi v Ukrajino prispel v začetku leta 2024 in začel z Moskvo sodelovati nekaj mesecev po tem. Grozi mu do 12 let zapora, navaja AFP. Tako Moskva kot Kijev sta že večkrat poročala o pridržanju posameznikov, za katere trdita, da pomagajo nasprotni strani. Pridržanja tujih državljanov so še vedno redka.
13.20 ZDA nameravajo zmanjšati število vojakov na vzhodnem krilu Nata
ZDA bodo zmanjšale število ameriških vojakov na vzhodnem krilu Nata, je danes sporočilo romunsko obrambno ministrstvo. Po besedah obrambnega ministra Ionuta Mosteanuja ne gre za umik, temveč za "prenehanje rotacije" brigade. Da gre zgolj za prilagoditev, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdili tudi na sedežu zavezništva v Bruslju.
Po navedbah obrambnega ministrstva v Bukarešti bo v Romuniji ostalo tisoč ameriških vojakov, načrtovana sprememba pa je posledica "novih prednostnih nalog" ameriške administracije, napovedanih februarja.
Kot je dejal Mosteanu, ne gre za umik, temveč za "prenehanje rotacije" brigade, ki je imela enote nameščene v več članicah Nata, med drugim v Bolgariji, Romuniji, na Slovaškem in Madžarskem.
Po njegovih besedah strateške zmogljivosti v državi ostajajo nespremenjene, prav tako to ne bo vplivalo na delovanje treh oporišč v Romuniji.
Pri Natu so za AFP potrdili, da so bili vnaprej obveščeni o načrtih ZDA in da gre pri tem zgolj za prilagoditev, ki ne bo vplivala na zavezanost Washingtona zavezništvu. "Tudi s to prilagoditvijo ostaja prisotnost ameriških sil v Evropi večja, kot je bila vrsto let," je dejal njihov predstavnik.
V Varšavi so medtem sporočili, da niso prejeli nobenega obvestila, da nameravajo ZDA zmanjšati število svojih vojakov na ozemlju Poljske, navaja poljska tiskovna agencija PAP.
Tamkajšnji predsednik Karol Nawrocki in minister za obrambo Wladyslaw Kosiniak-Kamysz naj bi nedavno tudi prejela zagotovila ameriške administracije, da bo prisotnost ameriških vojakov na Poljskem ostala stabilna.
12.15 Poljska vojska nad Baltikom prestregla rusko izvidniško letalo
Rusko letalo Iljušin IL-20 je v torek letelo v mednarodnem zračnem prostoru, ko sta ga prestregla dva poljska lovca MiG-29, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočilo operativno poveljstvo poljskih sil.
Pilota sta letalo po uspešni identifikaciji pospremila z območja severozahodno od poljskega mesteca Ustka ob Baltiku. Rusko letalo tako ni kršilo zračnega prostora Poljske, so dodali.
"V takih položajih naša letala vzletijo z baze Malbork in so v zraku v nekaj minutah. Piloti vzdržujejo vizualni stik, da ruskim letalom pokažejo prisotnost," je za poljsko televizijo TVN24 povedal predstavnik vojske.
Poljska, ena od najbolj oboroženih članic EU in Nata, skupaj z zaveznicami v zadnjih mesecih zaradi več incidentov z droni in ruskih groženj krepi vojaško prisotnost na vzhodnem krilu Nata.
