Torek, 29. 7. 2025, 13.39
10 ur, 20 minut
POKLICI - KAMNOSEŠTVO
Slovenski mojstri in mojstrice, ki dokazujejo, da rokodelstvo ima prihodnost
Kamnoseštvo je ena najstarejših rokodelskih panog, kot poklic pa kljub svoji starodavni zgodovini še danes ni izgubil pomena. A v Sloveniji se ta poklic že dolgo sooča z izzivom – delodajalci iščejo mojstre, učitelji si prizadevajo navdušiti nove generacije, a mladih je premalo. Pa vendar gre za poklic, ki ponuja veliko: praktično izobraževanje, raznoliko delo, široke možnosti za zaposlitev. In konec koncev tudi možnost za dober zaslužek. Martin Kandido in Sibila Leskovec dokazujeta, da kamnoseštvo tudi danes ponuja priložnosti za mlade, ki jih zanimata ustvarjanje in delo z rokami.
V tokratni zgodbi predstavljamo tri sogovornike, ki kamnoseštvo tako ali drugače živijo, se z njim ukvarjajo – vsak po svoje: mlada in že omenjena Martina Kandida in Sibilo Leskovec ter izkušenega, uveljavljenega Jerneja Bortolata.
Vas zanima poklicna smer? Odkrijte možnosti izobraževanja, poklicne poti in zgodbe uspešnih mladih na portalu Moja izbira: www.mojaizbira.si.
Martin Kandido: Kamnosek nove generacije
Besedo je prvi prevzel 24-letni Martin Kandido, ki se s kamnoseštvom ukvarja štiri leta. In kako se je njegova pot v kamnoseštvu začela? "Z obiskom dneva odprtih vrat Višje strokovne Sežana. Takrat se je nekaj preprosto zgodilo. Težko pojasnim z besedami – prevzela me je predvsem ta natančnost v kamnoseštvu, ki jo lahko dosežeš," se spominja mlad sogovornik, ki se je na sežansko šolo vpisal leta 2021.
"Tako se je začela moja pot spoznavanja različnih načinov obdelave kamna. Enostavno sem se našel v tem in želel vedeti še več. Ko sem enkrat začel, se nisem mogel ustaviti (smeh, op. p.). Lotil sem se tudi stvari, ki se jih prej ne bi – mogoče iz strahu. Ampak v kamnoseštvu velja: kamna se ne smeš bati. Če se ga bojiš, si že izgubil," nadaljuje sogovornik.
Kot veliko prednost Višje strokovne šole v Sežani Martin izpostavlja predvsem dejstvo, da program ponuja ogromno praktičnega znanja – od grobe obdelave pa vse do najfinejših tehnik, kot sta klesanje črk in izdelava ornamentov. Učijo se tudi 3D-oblikovanja, kiparskih tehnik, restavratorstva … Zase pravi, da so mu znotraj kamnoseštva najbolj blizu fine tehnike. "Dela, ki v prvi vrsti vključujejo predvsem natančnost – klesanje črk ali izdelava majhnih detajlov. To mi najbolj leži."
Za zaključek študija ga čaka še izdelava diplomske naloge, pri kateri si je zastavil zanimiv izziv – izdelati bas kitaro iz kamna. "Povezal bom svoja dva sveta – glasbo in kamnoseštvo. Ideja je prišla iz hobija. Rekel sem si: zakaj pa ne bi poskusil? Kamen je res poseben material, a če ga znaš obdelati, je mogoče marsikaj."
Zmagovalec tekmovanja SloveniaSkills 2024
Martin Kandido je zmagovalec tekmovanja SloveniaSkills 2024 v kamnoseštvu, ki ga organizira Center za poklicno izobraževanje (CPI) v okviru projekta Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Omenjeno tekmovanje je bilo zanj velik izziv, hkrati pa priložnost in potrditev vsega, kar se je v zadnjih letih naučil – v šoli, v delavnici in skozi lastne projekte.
"Na SloveniaSkills smo se uvrstili prek regionalnega tekmovanja Festival kamna v Pliskovici. Tekmovanje je vse prej kot enostavno. Traja tri dni – vsak dan po šest ur intenzivnega dela. Najprej si ogledamo načrt. Nato imamo dve uri časa za izdelavo šablon. Potem sledijo štiri ure dela. S tem se delo šele začne – v naslednjih dveh dneh je treba postopno iz grobega, pravokotnega kamnitega bloka izdelati končni izdelek, zasnovan po natančnem načrtu. Merila so stroga. Tolerance so približno en milimeter. Vse, kar je nad ali pod tem, pomeni izgubo točk. Končni rezultat je odvisen od tega, kako natančno si izdelek naredil," pove. Letos je v Pliskovici sodelovalo osem tekmovalcev. Trije najboljši – med njimi tudi Martin – so se uvrstili na državno tekmovanje v Celju, kjer je zmago slavil prav naš sogovornik.
Na evropskem tekmovanju EuroSkills v Herningu letos kamnoseške panoge ne bo, bodo pa kamnoseki imeli svoje tekmovanje v Salzburgu. Tudi tam ima Martin Kandido visoke ambicije.
Dela mu ne zmanjka
Čeprav je še mlad, ima Martin za sabo že lepo število projektov,dela mu ne zmanjka. Sodeloval je pri izdelavi balustrade na štanjelskih stopnicah, pri postavljanju suhih zidov na krožiščih po Krasu, izdeloval je kamnite portale, unikatna darila, okrasne vazice in, kot pravi, tudi tisto, kar je v tej panogi stalnica: nagrobne kamne. "Resda še nisem naredil ničesar popolnoma svojega, osebnega. Ampak veliko sem se naučil. In vsak projekt nekaj pusti," pove.
Kako pa Martin vidi prihodnost kamnoseštva? Po njegovem je možnosti več kot dovolj – samo treba jih je znati prepoznati. "Lahko greš v industrijski pristop, lahko v fin detajl ali celo bolj kiparsko. Možnosti so, samo od tebe je odvisno, kaj si želiš delati," meni.
Kot pravi, je povpraševanje v industriji stalno – predvsem zato, ker starih mojstrov primanjkuje. "Večina jih je šla že v pokoj, mlade pa ves čas iščejo. Najbolj razširjena oblika je zdaj samozaposlitev – to drži že nekaj časa," pripoveduje sogovornik. Ocenjuje, da ljudje danes cenijo umetniško vrednost. "In dokler bo tako, nam dela ne bo zmanjkalo (smeh, op. p.). Vsekakor pa bi še omenil, da se mi zdi škoda, da se mladi ne odločajo za take poklice. Poznam ogromno ljudi, ki so zelo praktični, pa gredo raje v nekaj bolj varnega, brez izziva. Zakaj si ne bi dali priložnosti? Zakaj ne bi prijeli kladiva in dleta ter malo udarili po kamnu?" In potem, nekoliko v šali, a nekoliko zares, doda: "Saj konec koncev – če si dovolj jezen, ga samo udariš. In ne bo imel dosti povedati nazaj."
Sibila Leskovec: Od radovedne dijakinje do mentorice
Tudi Sibila Leskovec je v svet kamnoseštva stopila iz čiste radovednosti. Danes je mentorica in nekdanja državna prvakinja v tej panogi, a vse se je začelo precej spontano – kot srednješolka je obiskala sejem Informativa v Ljubljani, brez posebnega načrta, kam jo pot vodi. "Mojo pozornost je pritegnil razstavni prostor Višje strokovne šole Sežana, razstavljeni izdelki iz kamna – navdušilo me je, da lahko človek iz kamna ustvarja takšne stvari. Zdelo se mi je fascinantno, ker to res ni nekaj vsakdanjega. Svoje je naredila tudi povezava s preteklostjo, s starodavnimi civilizacijami. Kamen je bil eden prvih materialov, s katerimi so ljudje ustvarjali. Seveda je bila tudi glina, ampak mene je fasciniral prav kamen – zaradi zgodovine, ki jo nosi, in vsega, kar je že bilo ustvarjeno iz njega," svoj prvi stik s kamnoseštvom opiše 26-letna Sibila Leskovec.
To so bili tudi glavni razlogi, da se je odločila za program oblikovanja kamna v Sežani. Hitro je spoznala da je izbrala pravo smer. "Program me je res potegnil vase. Dve leti intenzivnega študija, ogromno prakse in pa predvsem – širina. Največ mi je dal prav tega: vpogled v to, kaj vse je mogoče iz kamna sploh ustvariti. Od popolnoma tehničnih stvari do bolj umetniških pristopov. Res pa je, da ti kot dvoletni program ne more dati vsega – zato je praksa še toliko pomembnejša," meni Sibila Leskovec. Tako je vsako leto opravila po 400 ur prakse. "Prvo leto sem se odločila za bolj kiparsko smer. Bilo mi je zelo zanimivo, ker je bilo bolj odprto in ustvarjalno – imela sem več svobode pri delu. Drugo leto pa sem prakso opravljala pri kamnoseku Sandiju Čelnu v Sežani. Tam sem prvič res videla, kako poteka delo v industriji – z rednimi naročili, organizacijo in ustaljenim delovnikom."
Na Višji strokovni šoli v Sežani sta Sibilo sicer posebej prepričali dostopnost in predanost profesorjev. "Zaradi manjšega vpisa so se lahko res posvetili vsakemu posebej. Nisi bil le številka. Če te ni zanimalo strogo klasično kamnoseštvo, so ti prišli naproti in ti pomagali iskati svojo pot. To se mi zdi ena največjih prednosti programa – da ni ozko začrtan, ampak ti res odpira različne možnosti."
Zaposljivost mladih kamnosekov
Tako kot Martina smo tudi Sibilo vprašali, kakšen je po njenem mnenju zaposlitveni potencial v panogi. Strinja se, da se mladim kamnosekom ponujajo dobre priložnosti, tudi zaradi tega, ker v panogi kronično primanjkuje kadra. "Še posebej manjka mladih, ki bi znali delati s kamnom. Veliko podjetij zato zaposluje ljudi brez predhodnega znanja in jih učijo sproti. Res je, nekatere stvari so enostavne – uporaba žage, osnovna orodja … Ampak vseeno se mi zdi pomembno, da imaš vsaj nekaj osnov. Ker šele takrat res razumeš, kaj delaš, zakaj nekaj narediš na določen način – in lahko morda tudi kaj izboljšaš."
Gledano v celoti Sibila ocenjuje, da je priložnosti znotraj kamnoseštva na slovenskem trgu dovolj – le izkoristiti jih je treba. "Res je, Slovenija je majhna, ampak če pogledaš širše, se lahko odpre marsikaj. Vse je odvisno od posameznika – ali želi ostati tukaj ali iskati priložnosti drugje. Jaz osebno mislim, da imamo v Sloveniji zelo dobro kakovost življenja, in prav zato se mi zdi vredno poskusiti nekaj izboljšati tukaj, ne pa takoj bežati ven."
Mladi in digitalni svet
Ker je članek namenjen predvsem mladim, smo Sibilo vprašali tudi o širši družbeni sliki – kako sama kot pripadnica mlajše generacije gleda na odnos svojih vrstnikov do fizičnega dela in rokodelstva.
"Iskreno, v svoji generaciji vidim določen problem. Digitalni svet je postal zelo privlačen, skoraj preveč. Vsi bi radi hitro zaslužili, študij ekonomije je na primer eden najbolj priljubljenih. In hkrati marsikdo noče več delati z rokami. Nočejo se umazati. Mogoče jih manj zanima delo v delavnici kot prejšnje generacije. Nekaj resnice je zagotovo v tem. Svet gre v digitalno smer, to razumem. Ampak ob tem ne bi smeli povsem izgubiti stika z osnovami – z materiali, z delom, z rokami," ocenjuje.
Z razdelanim razmišljanjem, zrelimi odgovori in vtisom, ki ga pusti v delavnici, kjer je potekal pogovor, Sibila ne pušča dvomov – pri tem, kar počne, se počuti še kako domače in pristno. "Res je. Sama se v delavniški opremi počutim še kako domače. Počutim se kot otrok. Ni pomembno, kam se usedem in ali se pri tem umažem (smeh, op. p.). Mogoče danes manjka igrivosti, nekega splošnega veselja do raziskovanja stvari okrog sebe, posebej morebiti do teh primarnejših materialov, ki jih je industrializacija potisnila na stran," razmišlja Sibila Leskovec.
Državna prvakinja v kamnoseštvu za leto 2022
Sibila Leskovec je zmagovalka SloveniaSkills 2022 v panogi kamnoseštva. Z zmago si je skupaj z drugimi najboljšimi tekmovalci prislužila vstopnico za prestižno evropsko tekmovanje EuroSkills 2023. Kot pravi, ji je ta izkušnja dala zelo veliko, kljub temu da ji sprva tekmovalni vidik v kamnoseštvu ni bil najbolj povšeči.
"Na začetku nisem bila najbolj navdušena. Takrat sem ravno študirala kiparstvo in bila popolnoma v umetniškem svetu. Kar naenkrat pa naj bi tekmovala v kamnoseštvu? Zdelo se mi je skoraj smešno – tekmovanje v poklicni spretnosti?" se spominja. A kot pravi, je odločilo to, da je po naravi dovolj tekmovalna. "Če se nečesa lotim, potem hočem biti dobra v tem. In EuroSkills mi je dal priložnost, da se res poglobim – v svoje znanje, v delo, v sebe. Spoznala sem tudi ljudi, ki razmišljajo podobno kot jaz, kar je bilo zame zelo dragoceno."
Letos je Sibila prvič v vlogi mentorice (Martinu Kandidu, op. p.). Pa ima tudi sama koga, po komer se zgleduje? Jo kdo še posebej navdihuje? "Težko bi rekla, da imam enega samega vzornika. Navdihujejo me različni ljudje. Jernej Bortolato, Damjan Švara – naš profesor. Pa Špela, moja mentorica, s katero veliko sodelujeva. Tudi ljudje iz tujine – iz Anglije, Švice, tudi iz drugih strok, denimo arhitekti ... In ljudje, s katerimi delam vsak dan. Na primer Anton Marn, profesor na naši šoli. Zame je najpomembneje to, da od vsakega človeka, ki ga srečaš, poskušaš vzeti nekaj dobrega. Lahko so to nasmeh, dobra volja do dela ali pa veselje, ki ga deliš z nekom. Pomembno je, da se lahko pogovarjaš o delu – tudi če se ne strinjaš. Vedno se lahko nekaj naučiš."
Začeti pri otrocih, ne pri poklicih
Čeprav je še vedno zelo mlada, smo Sibilo vprašali, kako po njenem mnenju navdušiti nove generacije za poklice, kot je kamnoseštvo. "Mislim, da se mlade najbolj pritegne že v zgodnjem otroštvu – ko so res majhni. Ko imajo prvi stik z materiali, ko lahko nekaj ustvarijo z rokami. Takrat se začne ta odnos do ustvarjalnosti, do dela. Veliko vlogo pri tem imajo odrasli – starši, učitelji, vzgojitelji. Otroci hitro začutijo, kakšen odnos imajo odrasli do materialov, do ustvarjanja. In to jih oblikuje. Če jim pokažeš, da je v tem nekaj lepega, jim to ostane," odgovarja.
Spomni se dveh delavnic, ki so jih na šoli organizirali za otroke. "Bili so popolnoma navdušeni – da lahko nekaj premikajo, oblikujejo, delajo s kamnom. Že to je osnova. Ne gre samo za to, ali bo nekdo postal kamnosek. Gre za odnos do materiala, do ročnega dela. Mogoče se s tem kasneje ne bodo ukvarjali, ampak pomembno je, da jim damo priložnost to doživeti."
Zelo pomembno se ji zdi tudi, da mladim damo širino – v razumevanju sebe, sveta in sprememb, ki so del življenja. "Povedati jim moramo, da ni nič narobe, če študirajo eno stvar, potem pa delajo nekaj popolnoma drugega. Naše želje se spreminjajo. Nič ni vklesano v kamen – tudi to ne, da moraš vse življenje početi točno tisto, kar si si izbral pri osemnajstih. Življenje je fluidno."
Jernej Bortolato: eden največjih mojstrov kraškega kamna
Za konec smo besedo prepustili še Jerneju Bortolatu – enemu največjih mojstrov kamnoseštva v Sloveniji. Njegovo delo je prepoznavno, mojstrsko in globoko povezano s kraškim kamnom. Danes je med drugim tudi sodnik na strokovnih tekmovanjih, mentor številnim mladim in zgled mnogim, ki šele vstopajo v svet oblikovanja kamna. Po poklicu je elektronik – prvo zaposlitev je opravljal kot vzdrževalec in pletilec, 11 let se je ukvarjal z električnimi inštalacijami. Kamen je bil dolgo le obstranska zanimivost. "Oče je bil 'kriv', da sem začel. Delal je v podjetju Marmor Sežana, ki se je ukvarjalo s pridobivanjem kamna, in me spodbudil, naj poskusim z oblikovanjem," pove uvodoma.
In tako se je začelo. Danes se Jernej posveča predvsem domači umetnostni obrti. Ustvarja manjše, uporabne predmete, kot so sklede, terilniki in vaze, pa tudi arhitekturne elemente za kraške hiše ter unikatne nagrobnike. "V središču mojega dela je vedno kraški kamen. Začel sem popolnoma ljubiteljsko, brez predznanja. Iskreno, odkrival sem toplo vodo. Ampak ko se začneš povezovati z drugimi in si postaviš visoke standarde, se stvari začnejo razvijati," nadaljuje.
Nova generacija, nov pogled
Ko govori o mladih kamnosekih, Jernej Bortolato ne skriva navdušenja. V njih vidi prihodnost obrti – svežino, pogum in drugačen način razmišljanja. "Spoštujem mlade, ki znajo izdelati izdelek z dobrim občutkom za obliko. To je tisto, kar daje materialu dodano vrednost – in to zelo podpiram. Razgledanost današnje generacije, kot jo imata recimo Sibila in Martin, je popolnoma drugačna. Splet in vse, kar je danes dostopno, jim omogoča širši pogled na svet. Zato tudi pristopajo k delu drugače, iščejo nove izzive in imajo pogum, da razmišljajo zunaj okvirjev."
Pravi, da ga mladi pogosto presenetijo – in to na najboljši način. "Občudujem jih. Prinašajo nove ideje, iščejo rešitve, ne ostajajo samo pri kamnu. Uporabljajo različne materiale, kombinirajo, raziskujejo. In to nas vse skupaj bogati. V tem vidim tudi prihodnost obrti. Tak pristop daje materialu večjo vrednost – ne samo estetsko, tudi tržno. In to je velik doprinos k poklicu.
Tekmovanja kot odskočna deska
Tudi za Jerneja Bortolata imajo tekmovanja, kot sta SloveniaSkills in EuroSkills, izjemen pomen. Ne gre le za preverjanje znanja, temveč za nekaj bistveno več – za motivacijo, za jasen standard kakovosti in za potrditev, da je obrt lahko vrhunska. "Mladi radi tekmujejo. In na teh tekmovanjih je res videti razliko – izdelki so do potankosti dodelani. V praksi se sicer tako ne dela, tam ni takega časovnega pritiska. Tukaj pa je skoraj kot pri športnikih – vse mora biti natančno, do popolnosti. V vsakem primeru takšna tekmovanja niso le razstava znanja, ampak imajo čisto praktičen učinek. Zagotovo se to lahko pozna pri vpisu v šole. Ko mladi vidijo, kaj vse je mogoče doseči, dobijo motivacijo," meni.
Strinja se, da so možnosti za zaposlitev v kamnoseštvu po zaključku izobraževanja razmeroma dobre – še posebej za tiste, ki prihajajo iz družin z lastno obrtniško tradicijo ali zaključijo višjo strokovno šolo. Veliko jih razmišlja o samostojni poti. "Oblike zaposlovanja so različne – nekateri gredo v podjetja, nekateri ustanovijo svoje delavnice. Res pa je, da so podjetja večinoma majhna, zato se težje odločajo za nove zaposlitve. Zato so povezovanja med šolami, študenti in podjetji še toliko pomembnejša. Vsekakor zanimanje obrtnikov obstaja – povpraševanja je več, kot se zdi na prvi pogled. Nekateri podjetniki se aktivno odločajo, da povabijo mlade. Vedo, da imajo študentje po koncu programa uporabno, konkretno znanje," razmišlja.
Sklepni nasvet
Za konec smo Jerneja Bortolata kot izkušenega in uveljavljenega predstavnika panoge vprašali ključno: kam gre kamnoseštvo in kaj lahko kot družba naredimo, da ga ohranimo? "V prvi vrsti bi pozval starše, naj otrokom omogočijo stik z delom, z materiali. Naj jih peljejo h kakšnemu obrtniku – tudi če so še premladi za pravo delo. Naj en dan samo opazujejo, primejo orodje, začutijo material v roki. Tako bodo kasneje lažje vedeli, kaj jim ustreza in kaj ne – in se bodo tudi lažje odločali, kaj v življenju početi," odgovarja.
Po njegovem prepričanju rokodelski in obrtniški poklici ne izumirajo – nasprotno. "Vedno bomo potrebovali vodoinštalaterja, slikopleskarja, kamnoseka. Tehnologija sicer prihaja tudi v te panoge, a človeška roka bo še dolgo nepogrešljiva. Kljub vsemu bo marsikaj treba še vedno narediti ročno – vsaj še nekaj desetletij. In prav zato bodo ti poklici ostali pomembni," sklene.
*Video je bil posnet v prostorih Inkubatorja Sežana.
Zakaj moramo nameniti posebno pozornost poklicnemu in strokovnemu izobraževanju?
Razlogov za to je mnogo in moramo jih nasloviti. Poklicno in strokovno izobraževanje ima ključno vlogo pri razvoju družbe – ustvarja kvalificirane strokovnjake, ki s praktičnim znanjem prispevajo k stabilnemu trgu dela in napredku gospodarstva. Gospodarstvo potrebuje izurjene ljudi, ki znajo, delajo in ustvarjajo – in prav takšni kadri so danes pogosto iskani, a prevečkrat redki. Mladi, ki se odločijo za to pot, imajo veliko možnosti za uspešno prihodnost.
Eden najboljših načinov za vpogled v svet poklicev je tekmovanje SloveniaSkills, ki ga organizira Center za poklicno izobraževanje (CPI) v okviru projekta Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, sofinancirata pa ga ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija. Zmagovalci dobijo priložnost, da svoje spretnosti pokažejo tudi na evropski ravni – na EuroSkills. Po Gdansku na Poljskem leta 2023 bo naslednja postaja Danska.
Vas zanima poklicna smer? Odkrijte možnosti izobraževanja, poklicne poti in zgodbe uspešnih mladih na portalu Moja izbira: www.mojaizbira.si.
