"Če znaš nekaj narediti z rokami, boš vedno imel pot do kruha."

Zakaj moramo nameniti posebno pozornost poklicnemu in strokovnemu izobraževanju? Razlogov za to je mnogo in moramo jih nasloviti. V prvi vrsti – ker so kvalificirani strokovnjaki in strokovnjakinje temelj družbe. Prvič, praktična usposobljenost strokovnjakov in strokovnjakinj – poklicno izobraževanje jim omogoča pridobivanje konkretnih znanj, ki jih lahko neposredno uporabijo v delovnem okolju, s čimer povečujejo svojo zaposljivost in prispevajo k stabilni delovni sili. Drugič, napredek gospodarstva – usposobljeni strokovnjaki in strokovnjakinje v različnih panogah omogočajo inovacije in razvoj industrije, kar preprečuje pomanjkanje kadrov v ključnih sektorjih ter spodbuja rast in učinkovitost trga dela.

Mladi, ki se odločijo za programe poklicnega in strokovnega izobraževanja, imajo odlične možnosti za varno in uspešno prihodnost – delodajalci nujno potrebujejo izurjene in visokokvalificirane delavce v številnih panogah. Pri izbiri prave poklicne poti pa je ključno, da sledijo svojim željam, sposobnostim in zanimanjem. Poklic ni le sredstvo za preživetje, temveč priložnost za osebno rast, zadovoljstvo in doseganje izjemnih rezultatov. Prava izbira poklica posamezniku omogoča, da v svojem delu uživa in si gradi uspešno kariero. Za vse, ki jih takšna pot zanima – od prvega znanja do mojstrstva – je Center za poklicno izobraževanje (CPI) pravi naslov, kjer se začnejo dobre zgodbe poklicne prihodnosti.

Eden najboljših načinov, kako od blizu spoznati številne poklice, je poleg informativnih dni tudi obisk tekmovanja v poklicnih spretnostih SloveniaSkills, ki ga vsako organizira CPI. Ta je nosilec aktivnosti v okviru projekta Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki ga financirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija. V okviru projekta organizirajo tekmovanje SloveniaSkills in druge promocijske aktivnosti, ki spodbujajo dvig ugleda poklicev ter ozaveščanje o pomenu poklicnega in strokovnega izobraževanja. Zmaga na SloveniaSkills tekmovalcem in tekmovalkam prinese vstopnico na evropsko tekmovanje EuroSkills, ki poteka izmenično vsako drugo leto. Leta 2023 so se najboljši pomerili v Gdansku, letos pa bodo slovenski tekmovalci svoje spretnosti predstavljali na Danskem.

Foto: Liam Toni Šironjič

Kdo je Matjaž Majdič?

Ko Matjaž Majdič spregovori o svoji življenjski poti, iz njegovih besed hitro začutiš, da gre za človeka, ki obrti ni le prevzel – temveč jo živi. Čeprav je po izobrazbi varnostni inženir, vodi podjetje za slikopleskarstvo, ki ga je leta 1988 prevzel od očeta. "Naše podjetje obstaja že od leta 1965, danes ga skupaj z bratom še vedno vodiva – čeprav smo število zaposlenih z dvajset nekoč skrčili na štiri," pravi. Njegova vloga se ne konča pri podjetju – je tudi predsednik Sekcije slikopleskarjev, črkoslikarjev in fasaderjev pri Obrtno-podjetniški zbornici, sodni izvedenec in cenilec na področju slikopleskarstva, sodnik in mentor na državnih in evropskih tekmovanjih SloveniaSkills in EuroSkills ter glavni organizator slikopleskarskih izzivov pri CPI.

Zakaj postati slikopleskar ali slikopleskarka?

"Ta poklic je lep. Spoznaš ogromno ljudi, veliko je možnosti za sodelovanje z drugimi obrtniki, za stalno učenje, pa tudi za dober zaslužek," pravi Majdič in doda še ključno misel: "Če znaš nekaj narediti z rokami, boš vedno imel kruh. Poklic ti daje svobodo, varnost in prostor za rast."

Po njegovih besedah se slikopleskarstvo nenehno razvija – tako v znanju kot v materialih, tehnikah in zahtevah trga. Tisti, ki so v poklicu resni in predani, imajo odprto pot do samostojnosti, napredovanja in osebne potrditve. "Za dobrega slikopleskarja ni strahu – dela bo vedno dovolj."

Foto: Liam Toni Šironjič

Družina, praksa in odločitev

Zakaj se je odločil ravno za ta poklic? "Prihajam iz družine, kjer je bil poklic že prisoten. Hkrati sem imel vedno močno potrebo po znanju – a tudi po fizičnem delu. Tako sem stalno napredoval: po eni strani z delom, po drugi s šolanjem. Danes mi to znanje omogoča, da vodim podjetje, izbiram projekte in stranke ter sodelujem pri razvoju stroke. In predvsem – da vem, kaj delam in zakaj."

Skrb vzbujajoče nizko število vpisa v poklicne programe je po njegovem mnenju (tudi) posledica napačne predstave, ki jo imajo mnogi starši. "Vsak starš si želi za otroka najboljše, ampak pogosto to enačijo s tem, da gre otrok na gimnazijo ali fakulteto. V resnici pa je zelo pametno, da najprej pride do poklica. Poklicna pot po sistemu 3 + 2 je odlična – dijak pridobi znanje, postane tehnik, opravi maturo in ima odprta vrata tudi do fakultete. Ampak na fakulteto pride že z nečim v rokah. Z znanjem. Z orodjem za kruh.«

Delo z rokami ni nič manj vredno, poudarja. "Ravno nasprotno. Če znaš nekaj narediti, ti tega nihče ne more vzeti. In kruh boš vedno imel. Včasih so morali obrtniki hoditi daleč za delo, danes je okoli doma dovolj priložnosti, da si ustvariš spodobno življenje."

"Zadovoljna stranka je največja nagrada"

Slikopleskarstvo ni poklic, ki ga osvojiš in nato le izvajaš. Je proces nenehnega učenja. "Ne moreš reči, da si končal šolo in znaš vse. Delaš s strankami – to pomeni, da moraš znati komunicirati, poslušati, razložiti. Uporabljaš barve, ki danes niso več enostavne. Razumeš kemijo, podlage, vplive. Vsaka površina zahteva nekaj drugega. In če tega ne obvladaš, delaš škodo – sebi in drugim. Zato je znanje tisto, ki te loči od povprečja."

Največje zadovoljstvo pa pride na koncu dneva. "Slikopleskar ima to srečo, da lahko pokaže, kaj je naredil. In ko ti nek projekt res uspe – vedno je zraven tudi malo sreče, ne samo znanje – je zadovoljna stranka tista največja nagrada. Vsak korak je viden. Stranki. Na tekmovanju. Sebi. In ko se čez leta peljem mimo katerega izmed objektov in rečem ženi: 'Tukaj smo pa mi delali,' je to občutek, ki ostane in te vsak dan znova žene, da zjutraj vstaneš in greš z veseljem delat."

Foto: Liam Toni Šironjič

Slikopleskarstvo nekoč in danes

Sogovornik, dolgoletni mojster in mentor, razmišlja o tem, kaj se v slikopleskarstvu spreminja – in kaj ostaja. Temeljna resnica ostaja ista: dober slikopleskar bo imel vedno delo. Že pred desetletji so stranke znale prepoznati kakovost, danes pa to velja še bolj – saj je izbira materialov in tehnik širša, pričakovanja pa višja. Če so nekoč prevladovale barve na apneni osnovi in kredne podlage, danes mojstri delajo s podisperzijskimi in disperzijskimi materiali, prilagojenimi različnim površinam. V ospredje stopajo dekorativne tehnike, kot so mikrotopingi, ki omogočajo gladke, sodobne površine – še posebej v kopalnicah in drugih bivalnih prostorih.

Toda poleg materialov se je spremenila tudi struktura delovne sile. "Ko sem jaz začel pri očetu, je bila povprečna starost zaposlenih v podjetju 27 let. Danes je 58," pravi sogovornik.

Trendi in novi izzivi

Po funkciji poklica so se spremenili tudi estetski in funkcionalni trendi. V ospredje prihajajo materiali, ki nadomeščajo klasične rešitve. Mikrotoping, na primer, vse bolj izpodriva keramiko, ker nima fug – to pomeni manj vzdrževanja in več estetske čistosti. Pri fasadah so se hiše znebile napuščev, kar pomeni večjo izpostavljenost vremenskim vplivom. Zato je še toliko pomembneje, da so končni sloji odporni, trdni in pravilno izvedeni. Barvni trendi sledijo sivim, zemeljskim in naravnim tonom – kar pomeni, da mora imeti slikopleskar tudi občutek za prostor, svetlobo in kompozicijo.

Tudi v notranjih prostorih se izbira materialov širi. Uporabljajo se pralne barve, premazi z lateksom in različne specialne barve za prostore z visoko vlažnostjo ali pogostim stikom – kot so stopnišča, bolnišnice, kuhinje. A poseben razred predstavljajo dekorativne barve – tiste, ki dajejo prostoru dušo. "Ni dovolj, da nekaj pobarvaš. Moraš vedeti, zakaj izbiraš določen nanos, kateri pigment uporabiš, kako ga naneseš. In to se naučiš z vajo. Kot športnik. Več treniraš, boljši si."

Foto: Liam Toni Šironjič

Kakšne stranke smo Slovenci?

Slovenske stranke so posebna kategorija. Zahtevne so, izobražene in pogosto zelo natančne v pričakovanjih, omenja sogovornik. "Ko sem bil aktiven v evropskem združenju UNIEP, sem spoznal kolege iz vse Evrope. In Slovenci smo specifični. Hočemo nemško natančnost, a tudi italijansko estetiko. Vse mora biti perfektno – hitro, lepo, trajno in po možnosti tudi poceni." Tu se začne pravo mojstrstvo slikopleskarja: znati svetovati, izbrati prave materiale, jih strokovno nanesti in obenem komunicirati z naročnikom. Včasih gre za usklajevanje s celim timom izvajalcev, arhitektov, investitorjev. Drugič moraš razložiti, zakaj nekaj ne bo delovalo – tudi če si stranka to želi. In ob vsem tem ohraniti poštenost in strokovni standard.

Slikopleskarstvo je več kot obrt

Slikopleskarstvo je več kot le obrt – je kombinacija znanja, izkušenj in občutka za prostor. Dober slikopleskar obvlada vse od osnovne priprave podlage do zahtevnih dekorativnih tehnik. Pozna postopke brušenja in zaščite betonov, glajenja sten, pravilne uporabe različnih premazov in barv, pa tudi napredne tehnike, ki se uporabljajo pri obnovi kulturne dediščine.

V poplavi barv in ponudnikov materialov je pomembno, da strokovnjak ne ostane pri osnovah. "Ne gre samo za to, da znaš nekaj prepleskati. Pomembno je, da razumeš, zakaj se je nekoč delalo na določen način, kako to povežeš z današnjimi materiali in potrebami, ter da se zavedaš, kdaj in zakaj uporabiti določen pristop," pojasnjuje Majdič.

Sodobni slikopleskar mora biti hkrati natančen izvajalec, svetovalec stranki, dober organizator in predvsem nekdo, ki mu ni vseeno za končni rezultat. Znanje ni nekaj, kar se konča z izpitom – stalno je treba spremljati novosti, preizkušati materiale, se izobraževati. Pot je široka – in vsak sam določa, kako globoko jo bo raziskoval.

Dober slikopleskar ni samo nekdo, ki zna pobarvati steno. Je nekdo, ki zna komunicirati, ki pride na objekt, se predstavi, zna oceniti situacijo, razloži prednosti in slabosti rešitev, predlaga izboljšave ter potem dogovor izvede. To pomeni – pride takrat, ko je rekel, da bo prišel. Konča takrat, ko je obljubil. In pusti za seboj čisto, dovršeno delo, ki ga ni treba skrivati za dekoracijo. "Pri meni je standard, da vedno prinesem vzorce. Barvne karte, materiale, ki jih sami uporabljamo. Imamo več kot tristo vzorcev na tablah – da lahko stranka vidi, kaj zares dobi. In to je tudi ena od stvari, zaradi katerih me stranke ohranijo. Ker vedo, kaj lahko pričakujejo."

Foto: Liam Toni Šironjič

Tekmovanje: več kot le preizkušnja znanja

S sogovornikom spregovorimo tudi o tekmovalni plati slikopleskarske stroke – vidiku, ki v Sloveniji v resnici še nima dolge zgodovine. Prvi preboj se je zgodil leta 2015, ko so kot Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri Obrtni zbornici gostili predstavnike evropskega združenja. Ob obisku kranjske Srednje gradbene šole in z udeležbo direktorja CPI se je rodila ideja: tudi Slovenija lahko tekmuje. Že leto kasneje je bila organizirana prva domača preizkušnja, na kateri je zmagal dijak iz Maribora.

Leto 2016 je tako pomenilo uradni začetek mednarodne poti – z nastopom v Göteborgu na Švedskem. Takrat še v vlogi popolnih novincev, a z veliko željo po znanju in napredku. "Vsi smo se učili," pove sogovornik, ki je takrat prvič nastopil kot slovenski sodnik. "Predstave, ki smo jih imeli o tekmovanju, in dejanska realnost – to sta bila dva različna svetova." Od tistega trenutka naprej se je zgodba začela razvijati.

Pri vseh slovenskih izvedbah je bil zraven – in točno ve, kako velik vpliv imajo tekmovanja na mlade. "Postanejo samozavestni, pridobijo strokovno širino, ki je brez teh izkušenj ne bi nikoli. Vidiš jih rasti pred svojimi očmi." Ta transformacija – osebna in poklicna – je eden glavnih razlogov, zakaj tekmovanja štejejo več kot zgolj medaljo.

Nejc in pot do vrhunskega nastopa

"Nejc Žvokelj, naš letošnji predstavnik, ki nas bo zastopal na EuroSkillu, v svet slikopleskarskih preizkušenj ni vstopil naključno. Njegov brat je na tekmovanju slavil že leta 2017 in od takrat naprej je bilo jasno, da tudi Nejc hodi po podobni poti. Družina Žvokelj je imela jasno vizijo, mentorji so jo podprli, delo pa je obrodilo sadove. Nejc se pripravlja že več let. Tekmoval je doma, analiziral stare naloge, pilil tehniko in razvijal potrpežljivost – lastnost, ki na evropskem parketu odloča o uspehu. Če želiš zmago, se moraš nanjo pripravljati več kot eno sezono. Dozoreti moraš, strokovno in osebnostno," pove Matjaž Majdič in dodaja, da je danes Nejc v najboljših letih za vrhunski rezultat.

Pomembno je, da tekmovalci vedo, v kaj se podajajo. Da poznajo pravila igre, znajo brati tehnične opise, ogromno trenirajo ter se navadijo na stres tekmovalnega okolja. "Naloga, ki jo dobimo tri mesece pred tekmovanjem, se na dan D spremeni za 30 odstotkov. Zato moraš biti pripravljen na vse. Nejc je že toliko izurjen, da ne glede na barve ali oblike – črto bo znal potegniti natančno in samozavestno."

Tekmovanja so v marsičem srce razvoja stroke. Tam se pokaže, kaj pomeni resnično znanje. Tam se srečajo tisti najboljši – državni prvaki iz vse Evrope. "Na prvem tekmovanju sem rekel – če bi lahko, bi vseh petnajst takoj vzel v svojo firmo. To so mladi, ki bi dvignili vsako podjetje," sklene sogovornik in znova poudari, da za vrhunski rezultat ne zadošča le talent. Potrebni so strast, predanost, veliko vaje – in predvsem nekdo, ki mladim verjame in jih vodi.

Foto: Liam Toni Šironjič

Prihodnost skozi oči mladega mojstra

Da je slikopleskarstvo tudi poklic prihodnosti, potrjuje Nejc Žvokelj iz podjetja Dom Plesk, ki prihaja iz družine s slikopleskarsko tradicijo. "Po izobrazbi sem gradbeni tehnik, a sem že zgodaj vedel, da me groba dela ne zanimajo. Zanimajo me notranjosti, izdelava sten, barvni toni, ki se prelivajo, barve, ki oblikujejo prostor in ustvarjajo vzdušje. To me zares veseli."

Nejc se je lani z zmago na državnem prvenstvu uvrstil na EuroSkills – evropsko tekmovanje, kjer nastopajo najboljši mladi slikopleskarji. "Za tekmovanje sem se odločil, ker prinaša novo izkušnjo – razširi obzorja, zahteva večjo natančnost in ti kot slikopleskarju odpre povsem nov svet. Ko zmagaš, se ti odpre nova pot – do evropskega tekmovanja. Kaj bo tam, bomo še videli," pravi z nasmehom.

Za uspeh na tekmovanju, poudarja, je ključno, da si natančen, osredotočen in da znaš delati urejeno. "Ko to dosežeš, se ti odprejo nove možnosti. Postaneš tekmovalno naravnan – in to odpira dobre karte za prihodnost." Obenem priznava, da je največje zadovoljstvo tisto, ki pride ob koncu projekta: "Ko so dela končana, stranka zadovoljna, pa tudi sam veš, da si delo opravil, kot je treba – to je tisti pravi 'gušt'."

Na EuroSkillsu tekmovalce čaka vrsta preizkušenj: polaganje tapet, barvanje vrat, risanje znaka na roko, skrivna naloga (ki jo izvedo šele na samem tekmovanju) in avtorska naloga, ki jo oblikujejo sami. "Ta mora predstavljati mene, mojo državo ali nek oseben navdih. Z Matjažem (sodnikom) jo skupaj pregledava in analizirava, ampak narediti jo moram sam. Po izvedbi pa imamo še dovolj časa za skupen pregled, analizo napak in razmislek, kje bi se dalo prihraniti čas – ker imamo za vse le tri dni, po osem ur dnevno."

In kakšno sporočilo ima za mlade, bodoče strokovnjake in strokovnjakinje? "Priporočil bi ta poklic. Ni se treba bati. Res je, da se nekateri bojijo fizičnega dela ali poklica kot takega – a če se prav organiziraš, je to delo lahko res zelo fajn." In kot pravi Nejc – za tiste, ki si želijo dobrega poklica, kjer sta znanje in praksa resnično pomembna, "je CPI pravi naslov, kjer se začnejo dobre zgodbe poklicne prihodnosti". Slikopleskarstvo ni le barvanje sten – je natančnost, estetika, odgovornost, sodelovanje in predvsem – poklic, ki daje kruh in prostor za osebno rast.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.