Vlatko Čančar
Goran Dragić
Luka Dončić
Sobota, 22. 4. 2023, 4.00
2 meseca, 1 teden
Sobotni intervju: Matej Erjavec
Prvi mož slovenske košarke odkrito o ozadju izključitve Nike Barič
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
40
Gost sobotnega intervjuja je Matej Erjavec.
Med pripravami na prihajajoči domači ženski Eurobasket in kasnejše svetovno prvenstvo za moško reprezentanco je dogajanje na Košarkarski zvezi Slovenije v zadnjih tednih dodobra razburkala predvsem izključitev reprezentantke Nike Barič. "Za KZS je ta zgodba dokončno zaključena," nam je v sobotnem intervjuju zatrdil predsednik slovenske košarkarske krovne zveze Matej Erjavec.
Pred Košarkarsko zvezo Slovenije je izjemno naporno in dolgo poletje, ki se bo po junijskem domačem ženskem Eurobasketu v drugi polovici poletja preselilo na drugi konec sveta, kjer bo slovenska moška izbrana vrsta četrtič v zgodovini nastopila na svetovnem prvenstvu. A bolj kot zaradi vrhuncev reprezentančnega dogajanja se je vodstvo košarkarske krovne zveze v zadnjem času spoprijemalo z domnevno spornim zapisom na družbenih omrežjih in izključitvijo Nike Barič iz reprezentance, ki je dodobra razburkala slovensko športno javnost. Svoj pogled na celotno dogajanje je zdaj predstavil tudi predsednik KZS Matej Erjavec. V intervjuju je ob tem spregovoril tudi o nedavnem obisku v Dallasu pri Luki Dončiću, pa tudi o Goranu Dragiću, Aleksandru Sekuliću, Igorju Kokoškovu, izzivih v preteklosti in prihodnosti.
Glede na zadnje vroče dogajanje bi bilo skorajda nemogoče, da intervjuja ne začneva pri Niki Barič in njeni izključitvi iz reprezentance. Ste po tem, ko ste v javnost poslali informacijo o njeni izključitvi, pričakovali, da bo zadeva dvignila toliko prahu in tudi privedla do trenutne situacije?
Kar se tiče odzivov smo vsekakor pričakovali čustveni odziv Nike. Gre le za najboljšo slovensko košarkarico do zdaj in pri tem ji nikakor ne oporekamo vseh uspehov, ki jih je dosegla. Se nam je pa vsem na Košarkarski zvezi Slovenije njen odziv zdel pretiran, mogoče preveč čustven in tudi preveč enostranski. Kadarkoli pride do razhoda, tudi spora, ni težava nikoli samo na eni strani, ampak je vedno na obeh straneh.
Nika Barič je v zadnjih tednih razburkala dogajanje okoli KZS.
Glavno besedo pri tej odločitvi je imel naš selektor Georgios Dikaiulakos, mi pa smo njegovo odločitev podprli. Veliko ljudi ne ve, da gre za enega najboljših trenerjev v Evropi, ki smo ga pripeljali z namenom še boljšega doseganja rezultatov ženske reprezentance s poudarkom za domače evropsko prvenstvo. Zaupamo njegovi presoji in stojimo za njim ter hkrati odgovarjamo za svoje odločitve.
Upamo, da bo vse skupaj dobro vplivalo na reprezentanco, da bodo dekleta rekla: "Dobro, naposlušali smo se nekih zgodbic, zdaj pa bomo dokazale, kako se igra dobra košarka." Res si želim, da bodo maksimalno angažirano pristopile k evropskemu prvenstvu in tudi dokazale, zakaj smo to evropsko prvenstvo pripeljali v Slovenijo. Kar mi je pri omenjeni situaciji še zanimivo, pa je to, da slovenske javnosti in medijev ženska košarka ni še nikoli tako zanimala kot zdaj. To je prav neverjetno. In upam, da bo to pomenilo tudi dodaten angažma tako medijev kot navijačev tudi na Eurobasketu.
Georgios Dikaiulakos je klop Slovenije zasedel oktobra leta 2021.
V javnosti so po omenjeni situaciji zaokrožile tudi zgodbe in informacije, da za izključitev Nike Barič ni bil kriv le omenjeni dogodek, temveč da so k temu pripomogli tudi nekateri drugi razlogi. Je v tem kaj resnice?
Zagotovo ni samo ta izjava Baričeve selektorja pripeljala do te odločitve in je bilo vse to le pika na i v celotni situaciji. Bo pa zagotovo več o tem lahko ob zboru reprezentance povedal tudi selektor in razložil ozadje dogajanja. Za zvezo je celotno dogajanje prenapihnjeno, vse se preveč vleče, saj je situacija v resnici zelo preprosta. Kakorkoli je bila zadeva "skomunicirana" in kakršnikoli spori so se morda zgodili med igralko in selektorjem, je dejstvo, da se je selektor odločil, kot se je, in da ima pri tem našo podporo. To so gola dejstva. Normalno pa je, da so tu vpletena čustva, a enkrat bo šla zgodba z reprezentanco vendarle naprej. Niki Barič pa želimo vse najboljše na njeni nadaljnji športni poti in tudi zunaj košarkarskega parketa.
Torej, če vas med vrsticami razumem prav, je ta zgodba za vas in Košarkarsko zvezo Slovenije zaključena? Ne vidite možnosti o kakšnem preobratu, dogovoru?
Za Košarkarsko zvezo Slovenije je ta zgodba dokončno zaključena.
"Pričakovala bi, da bodo v vodstvu reprezentance imeli toliko hrabrosti, da mi bodo to povedali v obraz," je med drugim
Damir Grgić in Nika Barič
v svojem dolgem sporočilu zapisala Baričeva, ki je vodstvu Košarkarske zveze Slovenije očitala pomanjkanje komunikacije. Ste vi osebno z njo v tem času kadarkoli navezali stik?
Jaz osebno nisem, ker je to stvar selektorja. Tukaj verjamem, da je prišlo do kakšne napake. Tudi selektor je odreagiral burno in čustveno, saj vemo, kakšni so Grki, ker se tudi po njegovi izjavi vidi, da je temperamenten. A tudi ta temperament mu je poleg izjemne strokovne podkovanosti prinesel izjemne rezultate v košarki. On živi za košarko in dekleta, tako tista v klubu, kjer je z italijansko ekipo Familo Schio nedavno igral na zaključnem turnirju ženske evrolige, enako pa tudi z reprezentanco.
Morda tudi tu še ni bilo zrelo, da bi prišlo do kakšne komunikacije, in je bolje, da se stvari prej pomirijo. Lahko pa, da je zadeva s tem tudi že zaključena. A kar se tiče Košarkarske zveze Slovenije je stvar povsem jasna. Postavili smo selektorja, za katerega verjamemo, da lahko nadgradi sedanje uspehe in rezultate slovenske ženske košarke. Njemu zaupamo in za njim stojimo, in tako se je pač odločil.
Zagotovo pa izključitev ene glavnih igralk reprezentance zadnjih let ni ravno pozitivna za razvoj in kakovost košarke, ob tem pa se je zgodila še delitev na dva pola oziroma na nas in vas, ki nikoli ne prinese ničesar dobrega.
Kar se tiče zadnje situacije, še enkrat poudarjam, celotna zadeva bi bila lahko zagotovo izpeljana bolje, a če je tu nastopil problem, je nastopil v obliki, ne pa v vsebini dogajanja. Verjetno bi bilo drugače, če bi selektor poklical Niko in ji rekel, kako se je odločil, ali pa da bi morda na drugačen način skušala predhodno rešiti to situacijo glede objave in bi se nadaljnje pogovorila. A kot sem že prej rekel, je verjetno ta objava na Facebooku izbila sodu dno, in ne verjamem, da je to edini razlog za slovo. Že od samega začetka sta imela slabši stik. Vrh košarkarske zveze pa se nikoli ne meša v delo stroke. Jo postavimo in za njo stojimo ter ji dajemo podporo, nikakor pa se ne mešamo v odnos igralci – selektor. To se še ni zgodilo, nikoli, v nobeni reprezentanci.
"Nikoli pa se ne mešamo v odnos igralci – selektor," je pojasnil Erjavec.
Nika Barič in tudi nekatere preostale slovenske reprezentantke so sicer tudi v preteklosti že nekajkrat na glas dejale, da vodstvo zveze z njimi premalo komunicira oziroma zanje nima pravega posluha. Kako odgovarjate na to?
Z igralkami največ komunicira strokovni štab reprezentance. Najprej sta tu selektor in direktor reprezentance, šele potem sta tu ob kakšnem resnem problemu generalni sekretar in predsednik, a takšnih težav do sedaj ni bilo. Po tem res ni bilo potrebe. Sam sem prepričan, da če bi bilo tako, bi se lahko na nas obrnila katerakoli od igralk, tako kot se lahko tudi člani in tudi vsi mladinci ter mladinke. Teh težav nismo imeli.
Eden od glavnih akterjev vročega dogajanja, tokrat sicer v pasivni vlogi, je postal tudi nekdanji selektor Damir Grgić. Kaj je primarno botrovalo k njegovi zamenjavi?
Najprej je treba povedati, da je naša ekipa na čelu z mano in generalnim sekretarjem KZS Rašem Nesterovićem leta 2014 za selektorja postavila Damirja Grgića. Ta je z reprezentanco takoj posegel po rezultatu, ki ga pred tem v slovenski ženski košarki ni bilo, in to je bila uvrstitev na evropsko prvenstvo 2017 v Pragi. V tistem času je odličen rezultat dosegel tudi z žensko reprezentanco do 20 let. Damir je zagotovo poskrbel za velik preboj, a lagal bi, če bi rekel, da nismo na evropskih prvenstvih kasneje v Nišu in nato v Strasbourgu pričakovali več. Nekako smo pričakovali vsaj boj za četrtfinale oziroma tudi uvrstitev tja.
Slovenke se bodo v prvem delu EP merile s Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo. Prva tekma jih čaka 15. junija proti Veliki Britaniji.
To se ni zgodilo, in ko smo se odločili za kandidaturo za domači Eurobasket, smo bili postavljeni pred dejstvo. Pred začetkom prejšnjih prvenstev sem dekletom vedno dejal, da naj uživajo, zdaj pa sem jim prvič rekel, da od njih pričakujemo tudi rezultat, za to pa smo jim pripeljali tudi selektorja, ki po naših merilih lahko naredi korak naprej in še nadgradi Grgićeve rezultate. Damir je bil na vseh prvenstvih s približno enakimi rezultati. Ne vemo sicer, kaj bi se zgodilo na tem prvenstvu, a storili smo korak v drugo smer. Njemu je pogodba potekla, mi pa smo se odločili, da angažiramo trenerja, ki bo naredil korak naprej.
Za širšo javnost je ob tem treba povedati, da gre za trenerja, ki je dosegal že odlične rezultate tako z različnimi reprezentancami kot tudi v različnih klubih, letos je bil proglašen tudi za najboljšega trenerja v evroligi. Letošnji cilj je tako storiti korak naprej od dozdajšnjih, kar bi pomenilo borbo za četrtfinale. Z uvrstitvijo v četrtfinale bi bili zelo zadovoljni, potem pa vsi vemo, da se lahko zgodi marsikaj. Vsekakor pa se zavedamo, da nismo favoriti. Skupina je relativno ugodna, a je po drugi strani sistem kar zahteven, tako da bomo videli. Nekajkrat smo bili že blizu in verjamem, da dekletom zdaj lahko uspe.
Shante Evans je po Eurobasketu 2021 zaključila pot v slovenski izbrani vrsti.
Kar se tiče ženske reprezentance in Eurobasketa je že nekaj časa v zraku vprašanje naturalizirane igralke. Po slovesu Shante Evans ste se odločili za novo moč. Kako je zdaj s potekom naturalizacije? Vem, da o imenu še ne smete govoriti. Ali bo zadeva urejena do Eurobasketa, ki se nezadržno bliža?
Težava se je pojavila pri enem samem pridobivanju dokumentov iz ZDA in upamo, da se bo ta stvar zdaj rešila. Malce smo imeli težave z ameriško košarkarsko zvezo, ker naj bi bila omenjena igralka zanimiva tudi zanje in naj bi jo zato težje izpustili iz rok. Vse skupaj zato poteka počasneje in res upam, da bomo zadeve uredili do evropskega prvenstva.
Do Eurobasketa je sicer le še dober mesec dni. Kako potekajo priprave, verjetno gre tudi finančno za kar precejšen zalogaj?
Zagotovo ni preprosto, in potem se človek ob takšnih situacijah, kot se je zgodila zdaj, vpraša, ali je prav, da smo se odločili za ta korak. Pa je vedno znova odgovor enak − naša odločitev je bila, seveda, pravilna. Je pa res, da brez pomoči države takšnega dogodka ne bi mogli organizirati. Polovico proračuna bo krila država, preostanek smo zbrali sami z namenom, da se investira v slovensko žensko košarko. Upamo, da se bo prvenstvo končalo s finančno pozitivno ničlo, smo pa pripravljeni tudi na to, da bo treba morda še kaj dofinancirati iz preostalih postavk Košarkarske zveze Slovenije.
Nekje sem ob vsem trenutnem dogajanju prebral, da smo "ugrabili" slovensko žensko košarko. A če nekoga "ugrabiš", potem zanj zahtevaš tudi odkupnino, mi pa smo v tega "ugrabljenca" investirali 2,5 milijona evrov, tako da se mi zdi govoriti o ugrabitvi in uporabljati takšne težke besede naravnost smešno. Zato se potem pojavijo tudi določeni dvomi, a naša dekleta si zaslužijo vso podporo in s tem namenom je bil ta Eurobasket tudi pripeljan v Slovenijo. Tudi zaradi tega imamo oziroma imajo vsi na Košarkarski zvezi Slovenije dvojno delo in vse vlagajo v ta dogodek, zato je potem še toliko težje brati negativne komentarje, ker se postavlja pod vprašaj tudi njihovo delo.
Stožice bodo junija prizorišče ženskega Eurobasketa.
Sami ste že načeli temo o mnenju in komentarjih javnosti. Kot predsednik košarkarske zveze ste nekako ves čas na udaru, negativnih komentarjev in mnenj z negativno konotacijo je res ogromno. V kolikšni meri se vas takšni komentarji dotaknejo?
Povsem normalno je, da je na zvezi, podjetju, državi vedno na prepihu vodstvo, in če je kaj res, je to, da z Rašem Nesterovićem znava prevzeti odgovornost, ko je to potrebno. Nihče od naju ne živi od košarkarskega dela, ampak dihava za košarko, enako pa tudi vsi zaposleni na zvezi. Mene osebno te stvari ne motijo, imam trdo kožo in se z vami o trenutni vroči tematiki danes ne bi pogovarjal, ker je za nas zaključena. A za ljudi, ki stojijo za reprezentanco in Eurobasketom, pa je treba nekatere stvari povedati tudi na glas.
Če narediva zdaj preskok k moški košarki oziroma kar skok čez lužo. Pred nekaj dnevi ste se vrnili z obiska v Dallasu, bili ste tudi pri Vlatku Čančarju. Kako ste zadovoljni z izplenom tega gostovanja?
Pri Vlatku nisem bil, ker sem pripotoval dan kasneje, sta pa bila pri njem Rašo in direktor reprezentance Matej Likar, in po njunih informacijah je bil ta obisk res pozitiven. Vlatko je pač Vlatko, stvari so bile rešene v petih minutah in komaj čaka reprezentančni zbor. Upam, da bo zdaj pri Denverju v končnici dobil tudi še kaj priložnosti. Vesel sem zanj, saj je letos storil korak naprej in dokazal, da lahko igra tudi v eni najmočnejših ekip v ligi NBA.
"Vlatko je pač Vlatko, stvari so bile rešene v petih minutah in komaj čaka reprezentančni zbor."
Pri Luki pa je bil obisk tudi pod vtisom dogajanja v Dallasu v zadnjih tednih in čutilo se je naše nerazumevanje oziroma evropska negativnost do ameriškega dojemanja športa. Mi bi se verjetno skoraj vedno borili do zadnje kaplje krvi, pri njih pa je zadeva drugačna in deluje pod poslovno logiko, zato je bilo na koncu zanje bolje, da izgubijo, dobijo celo kazen, kot pa da se borijo za play-in. To je bila stvar, ki je seveda nismo mogli predvideti, a je vplivala na obisk in dogodek I Feel Slovenia. Vendar gledano v celoti, vse je bilo tudi zelo pozitivno, ker smo se z Lukovimi predstavniki res konkretno dogovorili okoli poletja, tudi o njihovih pričakovanjih. In smo si enotni. Lepo je, ko te klub tudi v takšnih razmerah, kot so bile tedaj, posluša in razume, tako da je bil obisk s tega vidika uspešen.
Torej pri Luki Dončiću in poletju v reprezentanci sije jasna zelena luč?
Absolutno. Trener Jason Kidd ga ob tem še celo glasno spodbuja, da naj se v reprezentanci dokaže in doseže tisto, kar mu tokrat ni uspelo pri Dallasu. Verjamem, da je bilo Luki zdaj zelo težko, a res je to ameriško dojemanje športa povsem drugačno, kot ga poznamo mi.
Dončić bo imel po hitrem koncu sezone z Dallasom kar nekaj časa za počitek.
Luka je bil sicer v zadnjih tednih na parketu videti manj zadovoljen kot sicer, omenjal je tudi osebne težave. Kako ste ga sami doživeli ob tem obisku v Dallasu?
Mi smo se družili tudi izven igrišča, seveda ne morem govoriti o njegovih osebnih težavah, ki pa jih, iskreno, ni bilo videti. Je pa bil nejevoljen zaradi dogajanja v zadnjih tednih v Dallasu. A kljub temu je bilo vzdušje odlično, kot je bilo vedno do zdaj. Tudi Luka je vedno vesel obiskov iz Slovenije, sočasno je bil pri njem tudi eden od njegovih najboljših prijateljev. Tako da, iskreno, če ne bi prebral, ne bi opazil, da ima kakšne težave. Za kaj več pa bo treba vprašati njega.
Kot ste že omenili, se je Luka težko sprijaznil z letošnjo usodo Dallasa oziroma s hitro vdajo v boju za končnico. Najbrž je bilo zanj vse skupaj še toliko težje, ker vedno vsi v en glas omenjajo oziroma omenjate njegovo tekmovalnost?
Luka takšen ni samo v košarki, ampak tudi v tenisu, pa tudi v dominah, šahu in še bi lahko naštevali (smeh, op. p.). Torej, če ni zmage, tudi ni nasmeha.
Kakšen je odziv javnosti, ko se gibate v družbi takšnega superzvezdnika? Kako je to videti v Dallasu?
"Kjerkoli smo, je Dončić tisti prvi dejavnik, ki ga tujci povežejo s Slovenijo."
Luka je globalna zvezda. Kjerkoli smo, je Dončić tisti prvi dejavnik, ki ga tujci povežejo s Slovenijo. Ko prideš na letališče v Teksasu in vidijo na torbi napis Slovenija, vedno vprašajo, ali si v ZDA prišel zaradi Luke in ali ga poznamo osebno oziroma ali gremo na tekmo. In vedno, ko pritrdimo vsemu temu, sledi neverjetno navdušenje. Tudi ko greš zvečer z njim na večerjo, ga zunaj čaka množica ljudi, ki ga potem fotografira. Res je kot filmska zvezda. Dokler tega ne doživiš, je to težko ubesediti. Tudi mi sami se prvič srečujemo s tako situacijo.
S poletjem in prihodom Dončića v reprezentanco pa so v zraku tudi zavarovanje in visoke številke, ki jih to prinese. Kako kaže letos?
Res je, da to prinese velike številke, smo pa to zdaj uspešno pokrivali. En del pokrije Fiba, en del zavarovanja pade na košarkarsko zvezo, ampak se tudi Luka sam res potrudi, da je ta znesek čim nižji. Če sem pošten, se z njegovimi agenti potem dogovarjamo, kdo bo kaj kril, in do zdaj je šlo vedno brez težav ter se je vedno vse končalo izjemno pošteno. Tako da se tudi za letos ne bojimo.
Letos je pri Dallasu deloval še en dosedanji član reprezentance, Marko Milić. Kako je z njegovo prihodnostjo v reprezentanci, se vam bo letos poleti znova pridružil?
Imamo selektorja, ki bo oblikoval štab, vedno je bilo tako in tudi v nadaljevanju bo. Seveda pa imamo željo, da je ta štab čim močnejši, in to ve tudi selektor sam, ker si tekme na prvenstvih sledijo tako hitro, da je vsak član pri pripravah na tekmo zelo zaželen. Seveda je bila Markova vloga pomembna, kako pa bo naprej, pa bo odločal selektor. Vmešavali se ne bomo, povemo pa vedno svoje želje, in kot sem rekel, si želimo močnega štaba, ker so potrebne hitre reakcije.
Še en član reprezentance, ki se mudi v ZDA, je tudi Goran Dragić. Sam je sicer glede nadaljevanja reprezentančne zgodbe še neodločen. Koliko ste z njim v stiku?
Sam sem se z njim slišal ravno pred kratkim, a glede nekih drugih zadev. Sta pa v rednem stiku z Nesterovićem. Gogijev prvi cilj je trenutno zagotovo končnica z Milwaukeejem in res mu vsi privoščimo ter držimo pesti. NBA je trenutno njegova velika prioriteta, ob tem pa ima še nekaj težav s kolenom. Bomo pa več vedeli po koncu sezone, ko se bo vrnil v Slovenijo, tako da ne prehitevajmo.
Pred nekaj časa je v javnosti odmevala njegova izjava glede njegova vrnitev v reprezentanco, ki naj bi bila odvisna tudi od tega, "kdo bo prišel in kdo bo reprezentanco vodil". Kako ste vi interpretirali to izjavo?
To izjavo sem prebral, kaj pa je mislil s tem, pa ne vem. Boste morali vprašati kar njega. Sam sicer res ne vidim, da bi imel v reprezentanci kakšne težave. Je pa res, da je bil Eurobasket zanj veliko razočaranje, tako kot je bil za vse.
Nadaljevanje reprezentančne poti Gorana Dragića je še pod vprašajem.
Ko ste že ravno omenili, je bilo o lanskem EuroBasketu povedanega že ogromno, veliko prahu pa so dvignile govorice o ponočevanju slovenskih košarkarjev dan pred četrtfinalno tekmo. Kako ste se sami odzvali na te obtožbe?
Sam sem šel tisto noč pred tekmo s Poljsko po hodniku nadstropja, kjer je bila nastanjena naša reprezentanca, in nisem niti iz ene sobe slišal pogovora, kaj šele česa drugega. Po mojih informacijah so fantje tisto noč spali.
Je pa normalno, da se fantje med prvenstvom družijo po sobah in ob prostih večerih spijejo tudi kakšno pivo. To je povsem normalno. Večje druženje pa smo imeli le po tisti tekmi s Francijo v Kölnu, ko smo zmagali in imeli zatem tri proste dneve. Takrat je šla celotna delegacija na večerjo, po kateri smo se tudi družili. In to je vse, kar se je dogajalo. Te govorice smo dojeli kot neka podtikanja, ne vem sicer, zakaj, a vse skupaj je bilo daleč od resnice.
Nad reprezentanco v zadnjih letih visi ogromen rezultatski pritisk, ki pred letom 2017 ni bil niti približno tako velik. Z vsakim tekmovanjem pride tudi zahteva oziroma pričakovanje po najvišjih mestih. Kako se soočate s tem?
Dokler je na velikih tekmovanjih uvrstitev v četrtfinale neuspeh, je to izjemno dober pokazatelj dogajanja. To pomeni, da je reprezentanca res kakovostna. A pričakovanja javnosti, navijačev, konec koncev tudi nas in igralcev po tem, da bomo prav vsakič v vrhu, so nerealna. To je nemogoče. Včasih se ne izide, tako kot se ni na evropskem prvenstvu, a se ni izšlo niti Grkom niti Srbom. Zakaj je tako, ne vem.
Mi je pa všeč, da fantje ta pritisk javnosti razumejo kot motivacijo. Na lanskem evropskem prvenstvu smo se prvič znašli v vlogi favorita in s tega vidika zagotovo ni bilo preprosto. Zato je bilo razočaranje potem še toliko večje. Smo pa veseli, da smo novembra odreagirali tako, kot smo, in da sem bil izjemno ponosen, ko so se fantje na tekmah z Izraelom in Nemčijo metali po parketu. Verjamem, da bo tudi na svetovnem prvenstvu tako.
Slovenci so po septembrskem razočaranju novembra naredili glavnino dela za pot na SP.
Po tistem evropskem prvenstvu in vse do danes so se v javnosti večkrat pojavile govorice o morebitni menjavi na selektorskem mestu in odhodu Aleksandra Sekulića. Ste kadarkoli do danes razmišljali o njegovi zamenjavi?
Jasno je, da je ob neuspehu na Eurobasketu prvi na tnalu selektor. A situacija v evropski košarki je izjemno kompleksna in specifična. Nemogoče je pripeljati selektorja, ki bi deloval še v ligi NBA ali pa v evroligi, ker potem ne more voditi kvalifikacijskih oken, da bi pa nekoga vzeli samo za prvenstvo, pa res ne gre. Tu se pojavi še težava z igralci, ker nam eni priborijo uvrstitev na prvenstvo, potem pa vsi ti ne morejo nanj.
Kot vodstvo košarkarske zveze smo postavljeni pred izziv, da postavimo strokovni štab, ki bo imel strukturo in piramido. Tega smo se zavedali tudi pri ustoličevanju Sekulića, s katerim smo podpisali triletno pogodbo in se takrat tudi dogovorili, da bo ob uspešnih kvalifikacijah reprezentanco vodil tudi na svetovnem prvenstvu. In to se je tudi zgodilo. Jasno, da je bilo vmes po koncu evropskega prvenstva ogromno namigovanj in vprašanj, zakaj ne pride do zamenjave. In odgovor je jasen: potrebujemo kontinuiteto za rezultat. In Sekulić to ima. Reprezentanco je pripeljal na evropsko prvenstvo, olimpijske igre in svetovno prvenstvo, in to v večini brez najboljših reprezentantov. Zadeva ni enoplastna, normalno pa je, da se pojavljajo ugibanja.
"Tega smo se zavedali tudi pri ustoličevanju Sekulića, s katerim smo podpisali triletno pogodbo in se takrat tudi dogovorili, da bo ob uspešnih kvalifikacijah reprezentanco vodil tudi na svetovnem prvenstvu. In to se je tudi zgodilo."
Iskreno bi bilo takrat po koncu evropskega prvenstva najlažje zamenjati selektorja, pa tudi odstopiti in po možnosti upokojiti še nekaj igralcev, in potem bi bilo kaj? Zadeve tako ne delujejo in verjamemo, da so naše odločitve prave. So pa naša dejanja vedno na udaru javnosti in nikoli ne bo tako, da bodo vsi zadovoljni z našim delom. Tako delamo, ker mislimo, da je tako najboljše za slovenski košarko in reprezentanco. Še na zvezi se včasih razhajamo v mnenjih, še posebej po Eurobasketu so se kresala mnenja, pa potem s kompromisi najdemo rešitev, ki se zdi vsem najboljša. V nasprotnem primeru in v primeru neuspeha pa bomo seveda prevzeli odgovornost.
Med vsemi temi govoricami je večkrat v ospredje skočilo tudi ime Igorja Kokoškova, najprej kot zamenjava za Sekulića, nato v vlogi svetovalca. Kaj je v tej zgodbi res in kaj ne?
Prvič sem zasledil, da naj bi si želeli Igorja kot selektorja, v medijih. Dejstvo pa je, da si takšnega človeka, kot je Igor, tako jaz kot Rašo vedno želimo v reprezentanci. V končni fazi bi dobro koristil tudi selektorju, saj sem že prej omenil, da si želimo močan štab. Kaj pa je v tem primeru realno in ali bi sam žrtvoval poletje ter se pridružil izbrani vrsti, pa je druga zgodba. Imeti Igorja v reprezentanci je zagotovo naša želja, sploh to poletje. Mislim, da tu ne bi bilo nobenih težav. S Sekulićem sta se dobro ujela že leta 2017, ko je bil Sekulić njegov pomočnik. Igor bi igralcem zagotovo dal neko dodatno dimenzijo, mirnost.
O tem smo se pogovarjali, v javnosti pa je bila zgodba v obliki govoric potem predstavljena povsem drugače. Bral sem tudi, da naj bi iskali selektorja, kar je bilo daleč od resnice, ker tudi vedno, ko smo ga iskali, smo to jasno in glasno povedali.
Igorja Kokoškova si na KZS želijo v reprezentanci v vlogi svetovalca.
Čez teden dni vas čaka tudi žreb za svetovno prvenstvo. Imate kakšne posebne želje?
Najprej moram poudariti, da je velika čast, da nas je Japonska izbrala. Jasno, da nas je izbrala zaradi Luke, ki je tudi v Aziji globalna zvezda. Je pa to privilegij, da se lahko predčasno pripravimo na logistiko in pot, ki nas čaka. Kar se pa tiče želja − svetovno prvenstvo je res specifično tekmovanje, na katerem ni možnosti za spodrsljaj. Sistem se mi zdi še nekoliko zahtevnejši kot na evropskem prvenstvu. Če se pogovarjamo o željah ... Bolj smo se pogovarjali o tem, česar si res ne želimo. Med drugim smo tu večkrat omenili Finsko v petem in Latvijo v šestem bobnu, saj gre za zelo neugodna tekmeca.
Kljub temu da bo prvenstvo od nas res oddaljeno in zato ne moremo pričakovati velike podpore s tribun, pa verjamem, da lahko fantje znova ustvarijo takšno evforijo, kot je bila tista na olimpijskih igrah, ko kljub razdalji in dejstvu, da navijačev sploh ni bilo, cela Slovenija dihala z reprezentanco.
Pred svetovnim prvenstvom bo eno od glavnih vprašanj tudi, kdo bo zasedel mesto naturaliziranega košarkarja. Mike Tobey, Jordan Morgan ali kdo drug?
Imamo tri izjemne naturalizirane košarkarje. Dejstvo je, da se je Randolph po hudih poškodbah šele vrnil na igrišče in da je svoje delo v naši reprezentanci že zaključil ter ga opravil z odliko. Je pa lepo videti, da sta tukaj tako Morgan kot Tobey, a bo odločitev, seveda, selektorjeva. Oba sta tudi izjemna človeka, z veliko željo zastopati Slovenijo in se v celoti podrediti ekipi.
Na Eurobasketu je položaj naturaliziranega košarkarja pripadel Miku Tobeyju.
Dejstvo je tudi, da bo to verjetno eno od zadnjih, če ne celo zadnje tekmovanje zdajšnje generacije. Kakšno prihodnost napovedujete?
Mlajši košarkarji so v kvalifikacijskih oknih opravili odlično delo, je pa res, da sem bolj kot te igralce, pred prihodom v reprezentanco poznal njihove očete (smeh, op. p.), če govorimo npr. o Jurkoviću, Macuri, Klavžarju. Fantje se res s srcem borijo za državni grb, tako da me za prihodnost ne skrbi.
Nekaj mladih košarkarjev nase opozarja tudi v slovenskih klubih, v mnogih od teh je stanje vse prej kot rožnato. Nazadnje sta po dolgem času za slovenski košarkarski klubski praznik poskrbela Krka in Helios, ki sta se pomerila v finalu druge lige ABA.
Vzdušje je bilo res neverjetno, v Domžalah je bilo nazadnje tako pred približno sedmimi leti. Oba kluba sta pokazala tako odlično igro kot tudi veliki željo in borbo za zmago. Veseli smo bili povabila in res smo uživali v dogodku.
Je pa tu treba omeniti ogromen razkorak med slovensko reprezentanco in slovenskim klubskim okoljem. Mnenje mnogih je, da Slovenija potrebuje evroligaša, a stanje je vse prej kot obetavno. Zakaj?
To je problematika, s katero se srečujemo že zadnjih deset let. Nekako se je s prihodom Cedevite v Slovenijo to spet nekoliko dvignilo, absolutno pa potrebujemo klub, ki bi bil konstantno v boju za vrh. Zagotovo je problem. Kar me veseli, pa je to, da kljub temu, da nekateri klubi životarijo oziroma se bojujejo za obstoj, še vedno ustvarjajo mlade igralce, ki potem na mladinskih evropskih prvenstvih dosegajo izjemne rezultate in so med petimi najboljšimi državami v Evropi, s katerimi se slovenska članska klubska košarka niti približno ne more meriti. Ustvarjanje mladih igralcev je tako res odlično.
Res si želim, da bi se Cedeviti Olimpiji pridružila še Krka, Helios. Kar manjka v Novem mestu, je zagotovo dvorana, in če bi tistega leta 2013 zgradili dvorano, sem prepričan, da bi se povišali tudi ambicije in vlaganje v košarko. Tudi Helios že leta dela dobro, manjka pa še klub, kot je bil Koper Primorska. Tukaj se bodo morali klubi usmeriti v nekoliko bolj tržno smer, kam in kako, pa ne vem. Je pa res, da če se bo ta produkcija ustavila, bo potem to problem, tudi za reprezentanco. Upam, da se bo kmalu našla rešitev.
Več iz rubrike Sobotni intervju:
40