Torek, 11. 4. 2023, 13.12
1 leto
Nika Barič se je oglasila prvič po izključitvi iz reprezentance
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,45
34
Odločitev selektorja slovenske ženske košarkarske reprezentance Georgiosa Dikaiulakosa, da na junijskem domačem evropskem prvenstvu ne bo računal na Niko Barič zaradi neprimernega zapisa košarkarice na družbenih omrežjih, je v javnosti dvignila veliko prahu. Prvič po ponedeljkovem sporočilu Košarkarske zveze Slovenije se je z daljšim zapisom na družbenih omrežjih odzvala tudi nekdanja slovenska kapetanka.
Grški strokovnjak na slovenski klopi je sprejel odločitev, da Nika Barič ni več članica slovenske ženske košarkarske reprezentance. "Pred dnevi smo na družbenih omrežjih lahko zasledili komentar članice naše ženske članske reprezentance. Ne želim ga ponavljati, a želim poudariti naslednje. Deljenje družbe in ekipe z govorjenjem o tujcih in domačih je lahko sila nevarno in nas spominja na neke druge, bolj temne čase zgodovine. Ob tem, da je večina članov naše reprezentance 'tujcev' v nekem drugem okolju, kjer se srčno trudijo svoji ekipi prinesti čim boljši rezultat," je za KZS dejal selektor.
"In to velja tudi za osebo, ki je napisala ta sramotni komentar. V našem športu ni skrivnost, da je največja vrednost in osnova uspešnega delovanja spoštovanje med vsemi člani ekipe. A če ne spoštuješ svojih soigralk, trenerjev in preostalega štaba reprezentance, kar je bilo na žalost opazno tudi v zadnji reprezentančni akciji, ti hrbet hitro obrnejo tudi navijači," je še povedal Dikaiulakos, ob tem pa so ga povsem podprli tudi na Košarkarski zvezi Slovenije.
Objava Nike Barič, ki je postala kamen spotike.
Zdaj se je prvič po omenjenem dogajanju na družbenih omrežjih odzvala tudi Baričeva.
Sporočilo Nike Barič na Facebooku v celoti:
"Dragi prijatelji.
Najprej se vam želim iskreno zahvaliti za vsa sporočila podpore, ki sem jih prejela po včerajšnji odločitvi Košarkarske zveze Slovenije. Res je bilo ogromno sporočil in klicev, opravičujem se vam, saj na vse niti nisem uspela odgovoriti. Na tem mestu želim poudariti, da sem za slovensko reprezentanco do 16 let prvič zaigrala s komaj 12 leti, leta 2005 v Estoniji, članski reprezentančni dres sem na uradni tekmi prvič oblekla pri 15 letih, leta 2008. V 18 letih se je nabralo 50 nastopov v članski ter približno toliko v mlajših reprezentančnih selekcijah. V vsem tem obdobju sem se vedno odzvala vabilom v dres z državnim grbom, razen v primerih, ko so mi bolezen ali poškodbe to preprečile. Vselej sem pred osebnimi interesi na prvo mesto postavljala reprezentančni dres, tudi če sem zaradi tega morala odpovedati odhod v WNBA ligo ter tudi ko so mi zdravniki nastope odsvetovali. Tako sem na zadnjem evropskem prvenstvu v Franciji nastopila, kljub velikim zdravstvenim težavam, na lastno odgovornost.
Ob tem želim spomniti, da sem z največjo odgovornostjo v slovenskem dresu igrala ne glede na to, kdo je bil njen selektor in kdo so bili ljudje v vodstvu reprezentance. Tudi z aktualnim selektorjem nisem imela niti nimam nikakršnega konflikta, kar lahko potrdijo tudi reprezentančne soigralke.
Z objavo na družbenih omrežjih nikakor nisem imela v mislih delitve na domače in tujce, še najmanj sem se s to objavo želela vračati v temne čase naše zgodovine. S svojo objavo ob vnovičnem velikem uspehu našega nekdanjega selektorja in mojega nekdanjega klubskega trenerja sem želela izraziti svoje mnenje o njegovi zamenjavi pred domačim Eurobasketom, predvsem pa nestrinjanje z načinom in "timingom" same zamenjave. Za tem stojim. Še vedno sem tega mnenja, ne nazadnje sem to isto mnenje medijem v izjavah dala že, ko je do tega prišlo pred letom in pol. Trener, ki je najbolj zaslužen, da je najprej mlajše, nato pa še člansko reprezentančno košarko postavil na evropski košarkarski zemljevid, si po mojem mnenju tega nikakor ni zaslužil.
Dobro vem, kje je bila Slovenija leta 2005 in kje je danes in kakšna je bila pot, ki smo jo s soigralkami in trenerji morale prehoditi, da bo Slovenija letos že četrtič zapored igrala na Eurobasketu. Če je to moje prepričanje in mnenje, ki ga ne skrivam in sem ga večkrat tudi javno povedala, razlog za mojo izključitev iz reprezentance, tudi prav. Bi pa pričakovala, da bodo v vodstvu reprezentance imeli toliko hrabrosti, da mi bodo to povedali v obraz, ne pa, da bodo to izpeljali pod pretvezo nekega zapisa na družabnih omrežjih, s katerim sem ponovila tisto, kar sem povedala že oktobra leta 2021. Odnos, kakršnega sem bila po vseh teh letih deležna pred in na zadnjem reprezentančnem zboru, je dal slutiti, da v reprezentanci nisem več zaželena. Vodilni so očitno samo iskali način, na katerega bi se me lahko čim bolj elegantno znebili. Tu moram poudariti, da to nima nobene zveze z izgubo kapetanskega traku. Spoštujem selektorjevo odločitev o tem, sem pa mnenja, da sem si po 18 reprezentančnih letih zaslužila, da bi me o tem kdo iz vodstva krovne organizacije ali reprezentance vsaj obvestil.
Ob prisilnem slovesu od reprezentančnega dresa upam, da se bodo v vodstvu naše krovne zveze držali tistega, kar je v včerajšnji izjavi zapisal selektor sam, da reprezentanca ni v lasti nikogar. Trenutne razmere v reprezentanci so namreč daleč od tega. Če je bila ta reprezentanca do prihoda novega selektorja znana po izjemnem vzdušju, je le-to bilo v zadnjem obdobju na najnižji ravni, kar pomnim. To se je ne nazadnje odražalo tudi na parketu, saj so bile naše igre v kvalifikacijskem ciklusu za Eurobasket 2023 veliko slabše, kot bi si vsi skupaj želeli. Poraja se mi vprašanje, ali so odgovorni sploh seznanjeni z vsem, kar se v zadnjem obdobju dogaja v reprezentanci in kaže točno na to, da si nekdo želi to reprezentanco preveč prilastiti. To pa za prihodnost slovenske ženske košarke zagotovo ni dobro.
Hvala vsem, ki ste me vsa ta leta podpirali in spodbujali v reprezentančnem dresu na tribunah doma in po celotni Evropi. Podprite naša dekleta v čim večjem številu tudi na letošnjem domačem evropskem prvenstvu v Stožicah. Sama bom njihov največji navijač. Srečno, Slovenija!"
34