Druga kariera
Nedelja, 1. 1. 2023, 19.50
1 leto, 10 mesecev
ŠPORTNI PREGLED LETA 2022 (10.) – DRUGE KARIERE
Nekdanji športniki v novih vlogah ....
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,45
4
Tako kot vsako nedeljo, je tudi tokratna na Sportalu namenjena rubriki Druga kariera, v kateri smo v življenju po koncu športne kariere predstavili že več kot 290 nekdanjih športnikov in športnic. Ogromno zanimivih zgodb so nam nekdanji profesionalni športniki razkrili tudi v preteklem letu 2022.
Vinko Bogataj
Vinko Bogataj
"Ekipa televizije ABC skupaj s srbskim kolegom. Najprej so mi povedali, da sem zvezda, zanimalo pa jih je predvsem, kako sem preživel tak padec. Takrat sem tudi prvič videl posnetek padca. Pred tem sem videl samo fotografije, posnetka pa ne. Za spomin so mi dali tudi videokaseto s posnetkom padca. Ker je televizija ABC takrat imela ekskluzivne pravice za prvenstvo oz. teden poletov v Oberstdorfu, so samo oni imeli ta posnetek," se je dne, ko ga je v Sloveniji obiskala ameriška televizijska ekipa, spominjal nekdanji smučarski skakalec, danes pa slikar Vinko Bogataj.
Posnetek njegovega padca so pri ABC uvrstili v uvodno špico priljubljene športne oddaje Širni svet športa (Wide World of Sports), ki so jo predvajali več kot 20 let, v ameriški reviji Skiing so ga uvrstili med deset najhujših smučarskih nesreč, v reviji Weekly Entertainment pa je bil leta 1999 uvrščen med sto najbolj gledanih televizijskih dogodkov do tistega časa. Kot se sam spominja, je čez zaletno mizo letel s hitrostjo 106 kilometrov na uro.
Valter Birsa
Valter Birsa
"Takšnih stroškov, ki sem si jih nakopal z nakupi kot nogometaš, danes ne bi mogel več imeti. So bili pa to lepi občutki, saj si si lahko vsaj enkrat nekaj privoščil. Ko se usedeš v lep avto, o katerem si nekoč sanjal, kako bi ga bilo voziti, se počutiš kot v pravljici. Prideš do njega, a se tudi tistega enkrat nasitiš," pravi eden najboljših slovenskih nogometašev 21. stoletja Valter Birsa, ki je z zlato in prefinjeno levico spravljal slovenske navijače v evforijo, se dokazoval v najmočnejših ligah in tekmovanjih na svetu ter užival status zvezdnika velikega Milana.
Sašo Ožbolt
Sašo Ožbolt
"V čem drugem se nisem predstavljal. Ne predstavljam si, da bi šel na ladjo. Mislim, da to najbolj obvladam, da me to najbolj veseli. Bom pa takoj podpisal, da do konca življenja ostanem v tem. Če bo le mogoče. Za trenerja na višji ravni moraš biti res, če rečem v narekovajih, malo nor. Imaš zelo malo zasebnega življenja. Vse moraš podrediti temu. Sam tega nisem pripravljen narediti. Raje živim običajno življenje in delam na ta način, ki me najbolj veseli. Zame je največje poslanstvo, da me ti fantje, ki jih zdaj treniram, pozdravijo čez 20 let na ulici in mi rečejo hvala ter da sem jim kot nek nadomestni oče, da jim dam tudi kakšen nasvet. Ni vse samo košarka. In to mi daje največje zadovoljstvo," je o svoji novi življenjski poti spregovoril nekdanji košarkar Sašo Ožbolt, ki se je razgovoril tudi o posledicah poškodb, lepih spominih na igranje v Tivoliju in Stožicah ...
Gorazd Škof
Gorazd Škof
"Vujović je pač temperamenten, tudi njegov način komuniciranja je takšen, kot je. Želi si biti glavni. Malce me je zmotil njegov odnos do mene, a tako se je v tistem trenutku moralo zgoditi. Nikogar ne obsojam, lahko bi to rešila na lepši način, žal pa se je odvilo tako, kot se je. Če se malce pošalim, gospod Vujović od tega pač živi, to mu je duhovna hrana, vsi ga dobro poznamo (smeh, op. p.). Prišel bo še čas tudi za poslovilno tekmo. Pustimo zdaj to in gremo novim zmagam naproti," je v drugi karieri, v kateri je ostal vpet v rokomet, dejal legendarni vratar Gorazd Škof.
Marcel Rodman
Marcel Rodman
"Pri nas je vse težje. Ne vem. Jaz sem malo obupal. Pa sem vedno menil, da lahko nekaj spremenim na boljše. Ne vem, kdaj se bo to spremenilo, ampak ne kaže dobro. Samo skozi to luknjo gremo ali pa čez hrib, pa je povsem drug svet. Kot da bi se ure in ure z letalom vozil na drug del sveta. Pa rastejo enaka drevesa in smreke kot pri nas, a je vse skupaj nekaj povsem drugega. Prideš, delaš, kar rad delaš, si odgovoren za določene stvari, so rezultati, ni rezultatov … Ampak delaš, si miren, kar zadeva finance. Pri nas je pa vedno sto in ena težava," o neprimerljivo boljših razmerah za delo v hokeju na drugi strani Karavank pravi dolgoletni hokejski reprezentant Marcel Rodman.
Sašo Komovec
Sašo Komovec
"Moje mnenje je, da zaradi športa šole nikakor ni treba postaviti na stran. Vsak, ki se ukvarja s športom, tudi na vrhunski ravni, se lahko ukvarja tudi s šolo. Vsak lahko pride vsaj do ravni mature. Mislim, da se je vsaka šola sposobna prilagoditi čemurkoli, je pa res, da povsod ni enako, saj nekatere šole na področju dela s športniki izkušnje imajo, druge pa ne oziroma jih imajo manj," pravi nekdanji smučarski skakalec Sašo Komovec, ki na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju skrbi za koordinacijo med športnimi oddelki.
Zaradi izkušnje z vrhunskim športom se lažje vživi v glavo mladih športnikov, ki se jim pogosto zdi, da ima njihov dan premalo ur, da bi vanj stlačili vse, kar od njih zahtevajo.
Nejc Skubic
Nejc Skubic
"Če se za nekoga izkaže, da je pošten in vreden zaupanja, potem ga zaposlimo. Tudi v gostinstvu je tako, da bo nekdo, ki ima morda manj znanja od nekoga, a ga spremlja boljši karakter, dosegel več od tistega, ki je z gostinstvom že dlje povezan in pozna vse trike, a ima slabši karakter. Ni vse v tem, ali si dober natakar, ampak tudi v tem, kakšen človek si," nam je zgolj mesec dni po koncu kariere vrata novega obdobja v življenju, v katerem ni le predan družinski človek, temveč tudi uspešen gostinec, ki je našel dodatne poslovne izzive v svetu nepremičnin in turizma, odprl Nejc Skubic.
Tomas Globočnik
Tomas Globočnik
"Njena želja je bila neizmerna, ona pa neustavljiva. Odločila se je in nič je ni moglo ustaviti," nam je o prestopu Anamarije Lampič iz smučarskega teka v biatlon povedal novi vodja panoge biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije Tomas Globočnik. Odmeven "prebeg" je spet povzročil nekaj slabe volje in tudi zamere v tekaškem taboru, nam je še priznal. Tudi sam je v svojem času v biatlon "pobegnil" iz smučarskega teka.
Teemu Rannikko
Teemu Rannikko
"Zame je bil šok, ko sem prišel leta 2005 v Olimpijo, pa sem bil pred tem v Italiji in igral osem let za reprezentanco. Mislil sem, da poznam košarko, jo razumem. Začelo se je s Pinom. Ko sta prišla Sagadin in Filipovski, pa sem si rekel: "O, sranje! Toliko stvari se moram še naučiti." Vedno uporabljam Slovenijo kot vzorčni model, ko poučujem o košarki. Kako smo trenirali pri Sagadinu, Filipovskem, Mahoriču, Okornu, kako so stvari narejene v Sloveniji. Tako majhna država in toliko dobrih košarkarjev prihaja iz nje, povrhu vsega je še reprezentanca dobra," se začetkov v Ljubljani spominja nekdanji ljubljenec navijačev košarkarske Olimpije Teemu Rannikko.
Tina Pisnik
Tina Pisnik
"Ogromno je bleferjev in mazačev v ženskem tenisu. Prav čudno je, kar se dogaja. Zdi se mi, da je v moškem tenisu malo manj tega, ampak v ženskem tenisu je grozno. Zdi se mi, da zelo izkoriščajo nežnejšo žensko plat. Torej njihova čustva in potem igrajo na to karto. To je grozno gledati od zunaj, ampak ničesar ne moreš storiti," o pasteh in manj lepih plateh ženskega tenisa pravi nekdanja vrhunska teniška igralka Tina Pisnik.
Uroš Pavlovčič
Uroš Pavlovčič
"Toliko let smo že bili v Ameriki, tudi otroka sta tukaj rojena, da smo se navadili ameriškega načina življenja. Ko je prišla priložnost za delo v Seattlu, smo jo izkoristili. V Sloveniji, mislim pa, da tudi drugod po Evropi, je v zadnjih letih nekaj upada mladih tekmovalcev. V Ameriki pa, kjerkoli sem delal, številke ostajajo enake. Crystal Mountain, kjer sem zdaj trener in pomočnik direktorja kluba oziroma programa, imamo v tekmovalnem smučanju 350, 400 tekmovalcev," je o svoji novi karieri, ki jo je zgradil čez lužo, pripovedoval nekdanji alpski smučar Uroš Pavlovčič.
Jaka Daneu
"Ideje so, težava je čas. Sam imam trenutno čas, ljudje so po službah in delajo več stvari hkrati. Da se. Vsak nekaj malega naredi. Hitro vskočiš, če je kakšna panika. Koliko nas je resno vpletenih dnevno, težko rečem. Dela je veliko, ker prihaja ogromno podatkov, tudi napačnih. Vse je na prostovoljni bazi. Meni je bilo najbolj smešno, ker sem na neki strani videl komentar 'Spet je nekdo pokasiral denar.' Ko bi vsaj, sem se zasmejal. Ljudje mislijo, da so to zarote in da se služi," o svojih novih zadolžitvah pravi nekdanji vrhunski košarkar Jaka Daneu.
Nik Burjek
Nik Burjek
"Pester. Ni časovnice od do. Delo se konča, ko so stvari narejene. Maserji smo kot mamice na terenu. Skrbimo za pijačo na dirki, hrano na poti, pripravo hotelov, podporo na avtobusu, na cilju, jasno, opravljamo masaže. Naše delo zajame širok spekter. Moja naloga na avtobusu, kjer je osem kolesarjev, je, da jim transfer do štarta ali od cilja do hotela naredimo čim bolj udoben. Kot nekakšna stevardesa na avtobusu. Skuhaš kakšno kavico, skratka opravljaš to, kar si želijo kolesarji," o pestrem delavniku druge kariere pravi nekdanji kolesar Nik Burjek.
Ognjen Backovič
Ognjen Backovič
"Slovenski delodajalci, vsa čast izjemam, če malce karikiram, iščejo nekoga mladega, ki je doštudiral in ima pri 25 letih več kot deset let delovnih izkušenj in bi na koncu delal še za minimalno plačo. To je res relevantna problematika in mislim, da se športniki še danes s tem pogosto srečujejo," o prehodih športnikov v drugo kariero pravi nekdanji rokometni reprezentant Ognjen Backovič.
Miha Kürner
Miha Kürner
"Včasih si rečem, joj, če bi srečal sebe iz mladosti in bi imel možnost, da si rečem samo en stavek, bi si rekel: Ne razmišljaj!" pravi nekdanji alpski smučar Miha Kürner, 264. gost Sportalove rubrike Druga kariera. Ta po koncu smučarske kariere smučanje odkriva na novo in razbija določene mite, ki vladajo v športu. Svoje znanje in izkušnje kot trener prenaša na mlajše generacije in pri tem čuti posebno odgovornost. 35-letnik iz Mošenj na Gorenjskem z ženo zadnja tri leta živi v zimskošportnem središču Vail v ZDA.
Janko Irgolič
Janko Irgolič
"Ampak tukaj sem študiral, tukaj sem imel dekle, življenje in nisem imel prave želje. Moram priznati, da nisem bil nikoli stoodstotno samo v nogometu. Vedno mi je bila pomembna tudi šola, študij. Na ta način so me vzgajali tudi starši. Pri 16, 17 letih bi lahko šel v Crveno Zvezdo. Starši pa so rekli: 'Kakšen Beograd, kakšen nogomet, tukaj imaš šolo.' Takrat ni bilo razumno, da lahko od nogometa živiš. Potem pa je prišlo leto 1986, ko sem dobil ponudbo Olimpije. Jaz sem takrat razmišljal drugače kot običajni nogometaši. Finančno je bila dobra ponudba. Jaz nikoli nisem barantal. Sem pa želel, da najmanj štiri ure na dan delam, da sem v službi. In tako sem imel v delovni knjižici štiri ure Slovenijaturista in štiri ure Olimpije," se je aktivnih igralskih časov spominjal eden najboljših slovenskih vratarjev 80. let, ki je v času igranja za Maribor doštudiral, v času igranja za Olimpijo pa štiri ure na dan hodil v službo, Janko Irgolič. Kaj počne danes?
Igor Jerman
Igor Jerman
"Tudi oče je dirkal z motorjem, imel je tudi delavnico. In tako sem biti tudi jaz kot otrok ves čas v delavnici. Takoj ko sem zaključil šolo, sem se zaposlil doma. Od 18. leta sem v delavnici. Pravzaprav smo dva tedna delali, potem pa smo šli v petek na dirko. In nato spet delali. In tako celo življenje. Vedno sem rekel, da sta mi moč dali delavnica in macola v roki. To mi je veliko pomagalo tudi pri vožnji. Ko sem prišel z dirke, sem imel jaz cele roke, drugi so imeli žulje," pravi nekdanji motociklist s prvenstva superbike in vztrajnostnih dirk Igor Jerman, ki v drugi karieri veliko časa preživi v Depali vasi pri Ljubljani v delavnici za varjenje in popravilo alu platišč.
Saša Zagorac
Saša Zagorac
"Pravzaprav sem se s poslom agenta začel ukvarjati čisto sam. Eno leto sem delal čisto sam in pri tem so mi ogromno pomagale izkušnje iz preteklosti, saj sem igral v velikem številu klubov in držav, kar mi je odprlo tudi ogromno novih poti in poznanstev. S tem sem začel plesti neko mrežo in začel iskati možnosti za fante, ki so verjeli, da jim lahko uspe. Po enem letu, s katerim sem bil precej zadovoljen, pa me je začela snubiti ena izmed največjih agencij BDA Sports International. Po daljšem premisleku sem se odločil, da se jim pridružim, tako da sem zdaj že več kot leto dni del te agencije. Res nimamo predstave, kaj v ZDA pomeni Luka Dončić. Tudi sam, ko sem bil velikokrat okoli njega v takšnih položajih, težko opišem, za kakšne razsežnosti priljubljenosti gre in kako ga cenijo," o tem, kako se je znašel po košarkarski igralski karieri, pravi Saša Zagorac.
Goran Šukalo
Goran Šukalo
"V Nemčiji delavec ne pametuje direktorju. Direktor pove, podal bom pač primer, kako je ta denarnica bela. In tako tudi je. Pri tem tudi ostane. Vsi pravijo, da je bela, in bodo šli za tem. Tukaj, v Sloveniji, pa bo nekdo rekel, da ni niti slučajno bela, ampak črna, drugi se bo pritoževal in se bo že zapletlo. No, tega v Nemčiji ni. Vsak točno ve, kaj mora delati," se je o razmerah v Nemčiji, kjer je preživel velik del kariere, razgovoril nekdanji nogometni reprezentant Goran Šukalo.
Sašo Grajf
Sašo Grajf
"Takole je bilo, slovenski olimpijski komite, ki se tako rad hvali, kako pomaga športnikom v drugi karieri, ravno zdaj sem dobil neko vabilo na predavanje, kako se lahko šolaš in izobražuješ, a pri meni – jaz in Rajmond Debevec sva bila prva športnika, ki sva bila zaposlena v Slovenski vojski – olimpijski komite ni imel nič. Čisto nič. Ko so me odpustili, pa so imeli kar veliko pri tem. To lahko mirno napišete," nam je brez dlake na jeziku povedal eden od slovenskih biatlonskih pionirjev Sašo Grajf.
"Ko sem bil jaz na olimpijskih igrah v Sarajevu, se nekateri od teh niti rodili še niso. Pa so bili podpisani pod mojo premestitev oziroma karkoli je to že bilo. Dobil sem le ukaz, da sem premeščen na nedelujoče strelišče v Apače, kjer sem potem samo kosil travo."
Gašper Vidmar
Gašper Vidmar
"V prvem polčasu smo vodili za več kot deset točk, nato pa šli na odmor z zaostankom. Dejal sem si, da je to zdaj tisti moj trenutek. Nato je še Zagi prišel do mene in dejal: 'Zdaj moraš, zdaj moraš!' 'Vem, se že pripravljam,' sem mu odvrnil. Ko so se zaprla vrata garderobe, sem začel preklinjati, se dreti, vrgel sem bidon v steno. Ob tem je voda nekoga poškropila. Vsi so bili tiho in imeli velike oči. Zanje je bil to šok, saj od mene niso pričakovali, da bom 'znorel' v takšni meri," pravi zlati slovenski košarkarski velikan Gašper Vidmar.
Eva Bastardi
Eva Bastardi
"Pogodbe so bile take, da smo se morali nekajkrat res usesti in se pogovoriti o njih. O tem, da bi stvari v primerjavi s fanti morale biti enakovredne. Saj so se kakšne stvari pozneje spremenile. A če ni nobenega pobudnika, ki bi na to opozoril, bodo vsi delali po liniji najmanjšega odpora. Verjamem, da dekleta zdaj spoštujejo bolj, čeprav verjetno še vedno ne v takšni meri, kot bi jih lahko," o razmerah v ženskih skokih, ko so bili še v povojih, pravi nekdanja športnica Eva Bastardi (nekoč Logar).
Mitja Viler
Mitja Viler
"Kolesarji mislijo, da so sami na cesti. Da so njeni kralji. Ko grem ob obali peš ali z družinskim kolesom, so tu že električni skiroji, vozički, potem pa prihrumijo še kolesarji. Prostora pa ni za vse. Takrat moraš biti pozoren in pazljiv z otroki, saj je pri nas kolesarska kultura zelo slaba. Kolesarji so zavladali cestam, kar mi ni všeč," je v drugi karieri dejal nekdanji nogometaši Mitja Viler, ki je lani sklenil nogometno pot in zajadral v povsem druge poslovne vode.
Andrej Kraševec
Andrej Kraševec
"Ne, pri meni ni bilo tako, da bi si lahko od tega kaj ustvaril. Če sem pošten, sem začel služiti, ko sem šel v trenerski posel. Da bi si z igranjem v prej omenjenih ligah ustvaril neko podlago za preživetje, pa nikakor ne," o denarju, ki ga je zaslužil med kariero, pravi nekdanji teniški igralec Andrej Kraševec.
Andrej Brodnik
Andrej Brodnik
"Da, res je, ta prva leta so bila res nora, divja leta. Športna pravljica, pred nami so navduševali še nogometaši in cela Slovenija je dihala z nami, kar smo tudi čutili, to nam je dalo poseben zagon pri teh izzivih," nam je o pravljičnem letu 2001, ko se je slovenska hokejska reprezentanca prvič v zgodovini prebila na elitno svetovno prvenstvo takrat še skupine A, povedal nekdanji ris Andrej Brodnik.
Lea Einfalt
Lea Einfalt
"Mogoče je bila. A pred letom in pol sem to sprejela in mi ni več žal za olimpijske igre. Tudi svojo kariero sem končala pred olimpijskimi igrami, na katere bi verjetno šla. Dejansko to ni bilo več to. Danes mi je čudno, da so mi bile olimpijske igre smisel življenja. Danes gledam na to povsem z drugimi očmi," o olimpijskih igrah in svoji veliki bolečini pravi nekdanja smučarska tekačica Lea Einfalt.
Darijan Matić
Darijan Matić
"Žena je rekla, da sem neznosen, da naj grem čim prej kaj delat. Ker trener govori rusko, so potrebovali nekoga, ki zna rusko, da bi bil vez med njim in igralci. Dobro je znati več jezikov, saj se ti lahko odpre kakšna možnost več. Nisem si mislil, da bom to kdaj na tak način potreboval v Sloveniji," nekdanji nogometaš, danes pa član trenerskega štaba NK Celje Darijan Matić o tem, da mu znanje ruskega jezika danes pride še kako prav.
Vojko Lapanja
Vojko Lapanja
"Na začetku sem zamenjal nekaj služb. Iskal sem, kaj me sploh zanima. Nekaj časa sem delal v marini, v pisarni, potem za neko deskarsko podjetje in podjetje z urami, nato pa pred 20 leti postal menedžer zasebnih krajevnih skupnosti, ki so v ZDA tako zelo znane. Ustanovil sem svoje podjetje, ki sodeluje s temi skupnostmi, in to upravljam še danes," se je prehoda v drugo kariero spominjal nekdanji smučar Vojko Lapanja, ki se je pred 30 leti zaradi študija preselil v ZDA in tam tudi ostal.
Smučarsko tradicijo družine Lapanja, ki izvira iz Zvirč pri Tržiču, nadaljuje tudi njegova hči Lila Lapanja, aktualna ameriška prvakinja v veleslalomu in alpski kombinaciji. S Tržičanom smo se pogovarjali o razlogih za selitev onkraj Atlantika, potencialih njegove smučarske kariere in načrtih, ki so se uresničili drugače, kot so bili zamišljeni.
Gal Koren
Gal Koren
"Največji šok je bil, ko sem po poškodbi prišel k zdravniku, ta pa je rekel: Vi lahko kar pozabite na šport. Takrat mi je bilo najhuje. Potreboval sem nekaj dni, da sem si opomogel. Predvsem mentalno. Če nekaj delaš vse življenje, nato pa ti nekdo reče, da tega ne smeš več početi, seveda ni lahko. Sprva sem si mislil, kaj mi govori, a ko sem na koncu premislil, stvari preštel, se vprašal, ali je res vredno tvegati, da se na koncu zgodi še kaj hujšega, sem vedel, da je to to, da je kariere konec," se je bridkega spoznanja, da je bil pri 29 letih prisiljen končati kariero, spominjal nekdanji hokejski napadalec Gal Koren.
Saša Farič
Saša Farič
"Ko sem v Zagrebu prenehala delati, sem se vrnila v Slovenijo in razmišljala, kaj bo moj naslednji korak. Dobila sem kar nekaj povabil za učenje smučanja, ampak v tisti fazi življenja si nisem več želela stopiti na smuči, niti slišati nisem želela o tem. Vse do povabila na Kitajsko. Takrat nisem vprašala niti za plačo niti za točno delo, samo rekla sem: 'Pridem.' In zdaj sem še vedno tu. Seveda. Moj življenjski slog je danes povsem drugačen. Tudi moje želje so povsem drugačne. Prej sem čutila konstanten pritisk, da moram biti najboljša, in verjela sem, da če ne bom najboljša, potem nisem vredna. Po koncu kariere sem se spopadla s precej težkimi vprašanji," o prehodu v drugo kariero pravi nekdaj najboljša slovenska smučarka prostega sloga Saša Farič.
Matjaž Pungertar
Matjaž Pungertar
"Na srečo je večina skakalnic že tako narejenih, da imaš tam, preden se pripraviš na skok, tudi stranišče. Je pa pogosto tako, da lahko s tem, če opraviš potrebo, veliko tvegaš. Še zlasti, če si v mejah s težo, gre lahko v takih primerih, ko moraš na stranišče, iz tebe tudi dva decilitra urina. To pa pomeni, da že imaš 200 gramov manj telesne teže, kar pomeni, da si diskvalificiran," se skakalne kariere spominja Matjaž Pungertar, ki je športu pomahal v slovo pri 27 letih in obrnil nov list v življenju. Zdaj je sam svoj šef, vodi dve spletni trgovini, pogosto pa poprime tudi za fotoaparat in priskoči na pomoč ženi. Zlasti na porokah.
4