Druga kariera
Žan Kranjec
Nedelja, 30. 10. 2022, 15.00
2 leti
Druga kariera (283.): Uroš Pavlovčič
18 let vzgaja ameriške smučarje, 21 let pa čaka naslednika v Kranjski Gori
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,87
2
Uroš Pavlovčič pred 20 leti na tekmi svetovnega pokala.
Zadnji Slovenec na veleslalomskih stopničkah v Podkorenu (2001) od predčasnega konca kariere opravlja delo trenerja mladih smučarjev. Drugo kariero si je ustvaril v ZDA, zdaj drugo zimo začenja v klubu Crystal Mountain pri Seattlu. Najdlje je delal v smučarskem klubu Buck Hill, kjer je kariero začela tudi Lindsey Vonn. "Delal sem tudi z nekaj tekmovalci, ki so prišli v ameriško reprezentanco."
Mineva že 21. leto, odkar je zadnji slovenski smučar stal na stopničkah domačega veleslaloma v Kranjski Gori. To je s tretjim mestom decembra 2001 uspelo takrat 29-letnemu Urošu Pavlovčiču. Njegova kariera je bila v vzponu, a dobro leto pozneje je utrpel težjo poškodbo in končal svojo tekmovalno kariero. "Težko verjamem, da je že 18 let. Zdi se mi, da sem tekmoval še pred kratkim. Koncu je botrovala poškodba. Zlom noge. Zgodila se je januarja 2003," je pogovor za Sportalovo rubriko Druga kariera začel danes 50-letni Pavlovčič. "Imel sem željo, da bi še tekmoval, saj je šla moja krivulja rezultatov še navzgor. A pri 31 letih je bila tisto resna poškodba, zlom noge nad smučarskim čevljem. In od smučanja bi bil odsoten eno sezono, potem bi potreboval še eno sezono, da bi prišel nazaj. In zato sem se odločil za konec kariere. Ni bila preprosta odločitev," prizna nekdanji smučar z Dovjega pri Mojstrani.
Paula Moltzan na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu
Še isto leto je domačo Gorenjsko zamenjal za Združene države Amerike, saj se mu je nemudoma odprla priložnost za drugo kariero, za kariero smučarskega trenerja. "Poleti sem odšel v Idaho, kjer sem začel delati na Boise State University. Nato sem bil tam še v smučarskem klubu Boise. Od tam pa sem šel na Buck Hill v Minnesoto, kjer sem delal tudi z nekaj tekmovalci, ki so prišli v ameriško reprezentanco." To so bili Paula Moltzan, Michael Ankeny in Isaiah Nelson. Osemindvajsetletna Moltzanova je na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu osvojila osmo mesto v slalomu, 21-letni Nelson pa je prejšnji konec tedna v Söldnu debitiral v svetovnem pokalu. V smučarskem klubu Buck Hill je svojo pot začela tudi Lindsey Vonn, tam pa je 14 let delal tudi eden uspešnejših trenerjev Erich Sailer.
Vzgajajo šampione, pa ima smučišče le 100 metrov višinske razlike
V Buck Hillu je kariero začela tudi ena od najuspešnejših smučark Lindsey Vonn.
Uspeh smučarjev iz Buck Hilla se morda zdi presenetljiv, saj zvezna država Minnesota nima nobenih pravih gora. "To smučišče ima manj kot 100 metrov višinske razlike. Imajo pa zelo dobro zasneževanje. Minnesota je tudi zelo hladna. Hitro naredijo sneg. Kakovost treninga za slalom je zelo dobra. Dober sneg, hitre žičnice. V dveh urah so tekmovalci naredili tudi po 15, 20 voženj," nam je delo v Minnesoti predstavil Pavlovčić. Sklenil ga je pred pandemijo koronavirusa, ko se je za dve leti z družino vrnil v Slovenijo. Dve zimi je bil trener v smučarskem klubu Kranjska Gora. V Švici pa poleti vodi smučarske tabore, prej jih je imel za svoje varovance iz Buck Hilla, zdaj pretežno za mlade iz Crystal Mountain Alpine Cluba.
Lani se je Pavlovčič z družino preselil v Seattle
Lani je namreč na njegov naslov prišla ponudba iz predmestja Seattla v zvezni državi Washington. Odločitev za vrnitev v ZDA ni bila težka. "Toliko let smo že bili v Ameriki. Tudi otroka sta tukaj rojena, da smo se navadili ameriškega načina življenja. Ko je prišla priložnost za delo v Seattlu, smo jo izkoristili," pripoved nadaljuje Pavlovčič, ki se nam je s severozahoda Združenih držav oglasil prek spletnega klica. Sam je v devetdesetih letih študiral na kolidžu Sierra Nevada ob jezeru Lake Tahoe in to mu je odprlo pot do trenerske kariere v ameriških klubih. "Da, na vsak način. Tukaj sem dobil štipendijo za univerzo, tekmoval zanjo. Takrat sem spoznal veliko ljudi. In to je vodilo iz ene službe v drugo. Zato sem se vračal nazaj v Ameriko, čeprav sem bil vmes dvakrat v Sloveniji."
Še danes slovenski smučarji odhajajo na študij in trening na ameriške kolidže, vprašamo. "Zdi se mi, da poznam več Slovencev, ki delajo v Ameriki kot trenerji. Eni so bili najprej tekmovalci, ki so študirali, pa so tukaj ostali. Drugi so dobili službo na druge načine. In v klubih in zasebno tukaj dela kar nekaj Slovencev. Število tekmovalcev pa je najverjetneje upadlo tudi zato, ker je manj tekmovalcev v Sloveniji. Pred 15, 20 leti smo imeli v Sloveniji več tekmovalcev in jih je zato tudi šlo več študirat v Ameriko." Njegov kolidž Sierra Nevada je medtem prevzela univerza Nevada Reno, ki ima danes na primer slovensko trenerko. Delo v ameriških klubih je za Slovence zanimivo tudi zato, ker je bolje plačano kot v domovini. "Zagotovo. Pa tudi boljši so pogoji za delo. Veliko smučišč ima terene, ki so namenjeni samo treningom," poudarja Pavlovčič.
"V tekmovalnem smučanju 350, 400 tekmovalcev"
Čeprav smučanje v ZDA ni med bolj priljubljenimi športi, pa mladih smučarjev v klubih ne manjka, razlaga naš sogovornik. "V Sloveniji, mislim pa, da tudi drugod po Evropi, je v zadnjih letih nekaj upada mladih tekmovalcev. V Ameriki pa, kjerkoli sem delal, številke ostajajo enake. Crystal Mountain, kjer sem zdaj trener in pomočnik direktorja kluba oziroma programa, imamo v tekmovalnem smučanju 350, 400 tekmovalcev." Način dela se v ameriških klubih sicer nekoliko razlikuje, ni usmerjen zgolj v tekmovanje na najvišji ravni kot pri nas. "Tukaj je za večji del skupine šport dodatek k šoli. Mi nismo smučarska akademija, kjer bi bilo vse usmerjeno v doseganje vrhunskih rezultatov. Imamo veliko tekmovalcev, tistim, ki imajo željo kaj več, pa dodatno pomagamo, da bi prišli na višjo raven. Ni pa program tako načrtovan, da bi bila želja vsakega, ki se nam pridruži, ameriška reprezentanca ali preboj na olimpijske igre."
"Privadili smo se na tukajšnji življenjski slog. Poleti, ko nimamo treningov, tekem, še vedno pridemo v Slovenijo. Všeč mi je, da v Ameriki delam, nato pa lahko pridem v Slovenijo oziroma Evropo, kjer preživim mesec, dva v poletnem času," o svojem drugem domu v ZDA pove Pavlovčič. Njegova sinova tekoče govorita oba jezika. Sam se poskuša z njima čim več pogovarjati v slovenščini, med sabo se sicer več v angleščini. Gresta pa tudi onadva po njegovi poti? Oba trenirata v njegovem klubu. Starejši, ki ima 11 let, ima kar visoke cilje, pove Uroš, mlajši, star sedem let, šele dobro začenja. Občasno ju trenira tudi sam, čeprav običajno dela s starejšimi otroki v klubu. "Ko je zima, imamo dobre pogoje, dobro smučanje. Za zdaj uživata. Je pa pri tej starosti še težko napovedati, koliko sta pripravljena narediti za ta šport."
Seattle na tretjem mestu v ZDA po številu brezdomcev
Zanimalo nas je še, koliko so ga kaj pritegnili ameriški športi in ameriške lige. V Seattlu je številka ena ameriški nogomet. Tam so vsi nori na Seattle Seahawks, ki so pred nekaj leti osvojili tudi Super Bowl. Pravi, da spremlja lokalne klube, a da sta zanj najzanimivejši košarka in liga NBA. "Sploh, ker imamo Luko Dončića, ki tekmuje v NBA. Seattle sicer nima profesionalne košarkarske ekipe."
Seattle z okolico je lep del ZDA, pritrjuje Pavlovčič. Je pa opazil, da se je v zadnjem obdobju zelo povečalo število brezdomcev. "Ravno me je starejši sin spraševal, koliko je brezdomcev v mestu. In smo gledali, po neki statistiki je Seattle na tretjem mestu v Ameriki. New York jih ima največ, nato Los Angeles, tretji pa je že Seattle. Žalosten del Amerike. Greš v središče mesta in vidiš šotorska naselja po parkih. Tukaj se je število res povečalo. Dvignile so se cene nepremičnih. Pravijo pa tudi, da država Washington ponuja precej denarja za brezdomce in so prišli tudi od drugod."
Samo vprašanje časa, kdaj ga bo Kranjec nasledil
Žan Kranjec na veleslalomu v Kranjski Gori še ni bil boljši kot peti.
V ZDA na malih zaslonih ni veliko prenosov tekem svetovnega pokala, tako Pavlovčič večinoma le pogleda rezultate. Gleda pa pomembnejše tekme, torej svetovni pokal v Sloveniji, pa svetovna prvenstva in olimpijske igre. Srebrni olimpijec Žan Kranjec je najbližji temu, da bi postal naslednji Slovenec na veleslalomskih stopničkah na pokalu Vitranc. Doslej je bil najboljši peti. "Žan je na ravni, ko potrebuje samo dober dan, in od njega so stopničke pričakovane. V zadnjih nekaj letih se to ni zgodilo, a se bo. Smuča na taki ravni. Pozna teren. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo zgodile," v smučarja, ki bo čez nekaj dni dopolnil 30 let, verjame Pavlovčič.
Ne bo več tako nadarjene generacije, kot je bila v njegovih časih
In kaj je po njegovem mnenju ključni razlog, da že 21 let čakamo na domače veleslalomske stopničke? Ker smučanje zahteva toliko odrekanja, tako finančnega kot tudi številne mesece, ki jih je treba od malega preživeti v tujini. "Gre predvsem za to, koliko ljudi danes smuča, koliko tekmovalcev se odloča za ta šport. Toliko je drugih športov, ki so postali za mlade zelo zanimivi in se jih je lažje lotiti. Smučanje zahteva več potovanj, več odsotnosti iz šole, zato je tudi manj tekmovalcev. In ob manjši konkurenci lahko v Sloveniji pričakujemo nadarjene posameznike, ki bodo prodrli naprej, težko pa je pričakovati nadarjeno generacijo in da bomo imeli veliko tekmovalcev."
Štefan Hadalin je bil preteklo nedeljo deveti v Söldnu.
Pavlovčiča pa veseli, da je slovenski veleslalom na uvodni tekmi te zime po 27 letih dobil dva smučarja med dobitniki točk. Ob drugem Kranjcu je bil v Söldnu Štefan Hadalin deveti. "Pohvalno, da imamo zdaj dva veleslalomista. Hadalin prihaja bližje in bližje. Nekaj let je imel eno dobro vožnjo, druge pa ne. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo približal tudi on. Če je že pokazal, da je sposoben, zakaj ne bi pokazal, da je sposoben odpeljati dve dobri vožnji? Tudi on nas lahko preseneti v veleslalomu."
"Materiali agresivni, podlage trde, koleno je najšibkejši člen"
Velik udarec pa so poškodbe (Andreja Slokar, Tina Robnik) in zdaj še predčasno tekmovalno slovo Mete Hrovat za žensko ekipo za tehnične discipline. Pavlovčič opaža, da se je tudi sicer število poškodb v alpskem smučanju povečalo. "Tekmovalno smučanje je na vse višji ravni. Materiali so agresivni, podlage so trde in koleno je najšibkejši člen. Ko želi tekmovalec smučati na vse višji in višji ravni, se to lahko zgodi. Po moje se je to pojavilo prav z bolj agresivno opremo in politimi tereni, bolj ledenimi. Veliko se trenira na ledu in zato je več poškodb," pogovor za Sportal sklene Pavlovčič, ki s prihodom zime v zvezno državo Washington zdaj začenja svojo drugo sezono v smučarskem klubu Crystal Mountain pod mogočno vulkansko goro Mount Rainier.
2