Primož Roglič
Cristiano Ronaldo
Torek, 27. 12. 2022, 17.45
1 leto
PREGLED ŠPORTNEGA LETA 2022 (4.) - ŠKANDALI
Tudi leta 2022 jih ni manjkalo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,91
1
Cristiano Ronaldo je leta 2022 polnil naslovnice medijev.
Tudi leta 2022 so športni svet pretresali škandali in incidenti. Nekaj najodmevnejših smo za vas zbrali na enem mestu. Med drugim je bilo v ospredju nogometno dogajanje v Katarju in na finalu lige prvakov v Parizu, svoje je pristavil tudi Cristiano Ronaldo, že v začetku leta pa sta veliko prahu dvigovala Novak Đoković na OP Avstralije in ameriška košarkarica Brittney Griner.
Primer Novak Đoković
Že začetek leta 2022 je postregel z odmevnim teniškim škandalom, v katerem je imel glavno vlogo Novak Đoković, ki je moral na koncu zapustiti OP Avstralije in državo. Zvezno sodišče Avstralije je namreč januarja soglasno odločilo, da Novak Đoković ni upravičen do avstralskega vizuma, kar je pomenilo, da je moral prvi teniški igralec sveta zapustiti Avstralijo, kar je posledično pomenilo, da ni igral na OP Avstralije.
Novak Đoković se je januarja znašel v središču pozornosti.
Prvi teniški igralec sveta Đoković je necepljen priletel v Melbourne, saj mu je zvezna država Viktorija dodelila vizum. Zagotovil naj bi si zdravniško potrdilo, da je opravičen cepljenja. Srbski teniški as je prišel v Avstralijo, ker naj bi imel zdravstveno izjemo, torej da je v zadnjih šestih mesecih prebolel covid-19. Po mnenju ministrstva za priseljevanje to ni bilo dovolj, zato so Đokoviću še drugič preklicali vizum.
Športna in svetovna javnost sta bili ob primeru Novaka Đokovića precej razdeljeni. Nekateri so menili, da bi moral nemudoma zapustiti državo, medtem ko so drugi trdili, da je žrtev političnih igric in da bi mu morala avstralska vlada dovoliti vstop v državo.
Drama na finalu lige prvakov
Z veliko drame je postregel tudi finale lige prvakov, ki se je zaradi varnostnih razlogov oziroma slabe organizacije začel s 36 minutami zamude. Policija je pred stadionom uporabila celo solzivec. Jezni navijači so na vstop na stadion čakali tudi več ur.
Ulice okoli stadiona Stade de France so bile polne navijačev, še nogometaši Liverpoola so prepozno prišli na stadion. Zamujali so tudi navijači. Ker so bili poostreni varnostni protokoli pri vstopu, je bilo več tisoč navijačev ob 21. uri, ko bi se tekma morala začeti, še pred stadionom. Organizatorji so sprva na semaforju kot vzrok za zamudo navedli varnostne razloge, nato pa je bilo rečeno, da je bil razlog prepozen prihod navijačev na stadion. Nedolgo zatem je prišlo na dan, da je od 30 do 40 tisoč ljudi želelo na Stade de France brez vstopnic ali s ponarejenimi vstopnicami. Francoska policija je sporočila, da je takrat aretirala 105 oseb, 238 jih je bilo v neredih lažje poškodovanih.
Neodvisna raziskava pa je kasneje pokazala, da je bil za kaos kriv niz napak pri organizaciji finala in ne navijači Liverpoola, kot je to sprva trdila francoska vlada. Kaos na finalu lige prvakov je odnesel tudi prvega moža pariške policije. Didier Lallement je zatem 20. julija odstopil z mesta prvega moža policije v Parizu.
Brittney Griner in Rusija
Veliko prahu je letos dvignil tudi primer ameriške košarkarice Brittney Griner, ki so jo v začetku marca v Rusiji, kjer je bila od leta 2014 članica ruskega kluba UMMC Ekaterinburg, aretirali zaradi obtožb, povezanih z mamili. Na letališču so v njeni prtljagi namreč odkrili vstavke za elektronske cigarete z vsebnostjo konopljinega olja. Brittney Griner je v začetku julija na sodišču krivdo priznala in v isti sapi poudarila, da ni želela kršiti ruskih zakonov.
Primer je povzročil dodatne politične napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ameriško košarkarico so avgusta v Rusiji obsodili na devet let zaporne kazni, nato pa se je v primer vmešal tudi predsednik ZDA Joe Biden, ki se je po diplomatskih prizadevanjih ZDA z rusko oblastjo dogovoril, da so Grinerjevo na letališču v Abu Dabiju v začetku decembra izmenjali z ruskim trgovcem z orožjem Viktorjem Butom, ki je od leta 2012 v ZDA prestajal 25-letno zaporno kazen. Grinerjeva je zatem že pripotovala v ZDA, od takrat pa se v javnosti še ni oglasila.
Kamili Valijevi se je nastop po dopinški aferi na OI povsem ponesrečil.
Dopinški primer Kamile Valijeve
Na olimpijskih igrah v Pekingu je močno odmeval primer ruske umetnostne drsalke Kamile Valijeve. Da je bila Valijeva pozitivna na dopinškem testu 25. decembra lani, se je izvedelo šele med zimskimi olimpijskimi igrami v Pekingu in po tem, ko je pomagala Rusom osvojiti zlato olimpijsko medaljo v ekipnem tekmovanju. Ob dejstvu, da je bila mladoletna, so ji sodniki Mednarodnega razsodišča za šport (Cas) vseeno dovolili nastopati v posamični konkurenci, kjer je po več dnevih dopinške afere in več napakah in padcih v prostem programu zasedla četrto mesto.
Mednarodni olimpijski komite je pred tem sporočil, da pri takrat 15-letni Valijevi najbrž ni šlo za državni doping. Obramba Rusinje je ob tem dejala, da bi lahko bilo krivo dedkovo zdravilo za zdravljenje srca, saj da bi sledi tega lahko ostale v kozarcu, iz katerega je pila. Mladenki je v bran stopil sam predsednik Putin, ki ni verjel, da bi si Valijeva roke umazala z dopingom.
Sodnik iz Zimbabveja
Najboljše leto ni niti za zambijskim nogometnim sodnikom Jannyjem Sikazwejem. Nogometne privržence je prvič šokiral na začetku leta na afriškem pokalu narodov, ko je kar dvakrat, najprej v 85. minuti, razglasil konec tekme med Tunizijo in Malijem, nato pa ob začetku 90. minute igralce dokončno poslal z igrišča. Prav tako na tisti tekmi ni želel uporabiti VAR zaradi morebitnega rdečega kartona, ki bi brez dvoma vplival na igro. Po tisti tekmi so organizatorji tekem početje zambijskega sodnika opravičevali z informacijami, da naj bi Sikazwe na tisti tekmi doživel vročinski udar in da je zaradi dehidracije storil napako. Po tekmi naj bi ga prepeljali celo v bolnišnico, a ga je Afriška nogometna zveza (CAF) vseeno začasno suspendirala.
Kljub temu je Zambijec dobil priložnost tudi na svetovnem prvenstvu v Katarju, kjer je na tekmi Belgije in Kanade po mnenju večine nogometne javnosti Kanadčane oškodoval za kar dva očitna strela z 11 metrov.
Ronaldov intervju in suspenz
Za odmevno dogajanje je poskrbel tudi Portugalec Cristiano Ronaldo, ki je tik pred začetkom svetovnega prvenstva polnil naslovnice, potem ko je v intervjuju za TalkTV ostro kritiziral Manchester United in nekatere zaposlene v njem, ki so "ga izdali". Ronaldo se je z vso silo spravil na trenerja Erika Ten Haga, s katerim je imel sicer že pred tem kar nekaj težav. Med drugim je po lastni odločitvi in zaradi nezadovoljstva predčasno zapustil tekmo Uniteda s Tottenhamom, zaradi česar si je prislužil še suspenz. Manchester United je nato po hitrem postopku prekinil sodelovanje s Portugalcem, ta pa je (vsaj za zdaj) uradno še brez novega kluba.
Šahovsko goljufanje?
Šahovski svetovni prvak Magnus Carlsen je septembra obširno spregovoril o odstopu na dvoboju s Hansom Niemannom in Američana javno obtožil goljufanja. Norvežan je prek Twitterja zapisal, da je mladi šahist, ki je goljufanje potrdil v mladih letih, goljufal tudi v dvoboju z njim in večkrat, kot je sam priznal.
Enaintridesetletni Carlsen še ni navajal podrobnosti, le potrdil je poročila, da naj bi Niemann goljufal. "Nekaj moramo storiti glede goljufanja v šahu. K temu bom prispeval tako, da ne bom igral proti igralcem, ki so goljufali v preteklosti, saj ne morem biti prepričan, kaj bodo takšni igralci počeli v prihodnosti. Upam, da bo resnica prišla na dan, kakršnakoli že bo," je zapisal Carlsen.
Magnus Carlsen je Niemanna obtožil goljufije.
Zatem je Mednarodna šahovska zveza (Fide) odprla preiskavo domnevne goljufije 19-letnega Američana, svojo preiskavo pa je opravila tudi spletna platforma chess.com. "Skupaj smo ugotovili, da je Niemann verjetno goljufal na več kot stotih spletnih šahovskih partijah, tudi na več dogodkih z denarnimi nagradami," so zapisali, a dokazi za goljufanje vsaj za zdaj ne obstajajo.
Niemann je nato na zveznem sodišču v zvezni državi Misuri vložil civilno tožbo proti petkratnemu svetovnemu prvaku in drugim igralcem v svetu šaha, vključno s platformo chess.com, ki jih obtožuje obrekovanja in tajnega dogovarjanja. Njihove obtožbe naj bi namreč "v kali zatrle njegovo izjemno kariero in mu uničile življenje", pišejo njegovi odvetniki v pritožbi, v katero so imeli vpogled tudi pri AFP. Niemann je bil izključen s številnih tekmovanj in "ne more več dobiti službe šahovskega učitelja v resnih šolah".
Primož Roglič in padci
Nekaj vročega dogajanja je bilo tudi na Dirki po Franciji, kjer je kolesar ekipe Bora-Hansgrohe Maximilian Schachmann po šesti etapi ostro kritiziral vožnjo kolesarjev Jumbo-Visme na čelu s Primožem Rogličem. "Ekipa Jumbo-Visme bi morala enkrat delovati normalno. Roglič (Primož Roglič, op. a.) je spet povzročil padec. Na zadnjem centimetru ceste vozijo kot nori. Tega preprosto ne morejo. To je nevarno za vse kolesarje," je za Sportschau takrat dejal Schachmann.
Roglič po padcu na Vuelti.
V nasprotni vlogi pa se je Roglič znašel na dirki po Španiji, kjer je po padcu na 16. etapi odstopi. "To ni bilo v redu. Take stvari se ne smejo dogajati," je v prvi izjavi po koncu dirke dejal slovenski kolesar, ki je jezno pozval k spremembam. "Padca ni zakrivila slaba cesta ali slaba varnost na dirki, pač pa obnašanje kolesarja," je dogajanje s konca 16. etape letošnje Vuelte, ko je v ciljnem sprintu trčil z Britancem Fredom Wrightom (Bahrain Victorious), še opisal Roglič.
Na dogajanje se je nekaj dni zatem odzval še Wrightov moštveni kolega Matej Mohorič, ki je izrazil prepričanje, da za nesrečo ni kriv Wright, ampak Roglič, ki je po njegovem mnenju zavil iz linije in sam povzročil trčenje pri zelo visoki hitrosti. Dal je tudi vedeti, da je Roglič precej pogosteje kot Wright neučakan v boju za položaje in pri tem tvega tudi morebiten padec.
Van der Poel in trkanje na vrata
V kolesarskem svetu je odmeval tudi primer nizozemskega kolesarskega zvezdnika Mathieuja van der Poela, ki je konec septembra noč preživel na policijski postaji. Razlog? Spor z najstnicama, ki sta vztrajno trkali na vrata njegove hotelske sobe. Nizozemec, ki je bil dan zatem eden od favoritov za naslov svetovnega prvaka, se je po policijskem zaslišanju v hotel vrnil šele ob 4. uri zjutraj, zaradi utrujenosti pa odstopil že po 35 kilometrih dirke.
Kolesar se na trkanje mladoletnih deklet sprva ni odzval, nato pa nič kaj nežno prekinil motenje in dekleti celo odrinil. Ena si je pri udarcu ob steno lažje poškodovalo roko, druga pa je padla po tleh. Hotelsko osebje je nato poklicalo policijo. Kolesar je napako priznal in dejal, da se je pregrobo odzval na ravnanje deklet. Že septembra je bil obsojen za napad in plačal tisoč evrov kazni, v sredini decembra pa je bila prvotna obsodilna sodba na sodišču razveljavljena. Bo pa kolesar prihodnjih 12 mesecev pod drobnogledom. Tovrstne napake ne sme ponoviti, saj je sodišče namesto kazni kolesarju izreklo opozorilno sankcijo.
Vroče tudi na EuroBasketu
Vročega dogajanja ni manjkalo niti na letošnjem EuroBasketu. Za enega večjih škandalov sta poskrbeli reprezentanci Gruzije in Turčije. Gruzijci so na tekmi skupine A v prvem delu po dveh podaljških z 88:83 ugnali Turčijo, a bolj kot dogajanje na tekmi je v javnosti odmevalo dogajanje po obračunu, ko naj bi po navedbah turškega tabora Furkana Korkomaza na poti v garderobo napadlo nekaj košarkarjev Gruzije, vključno z Dudo Sanadzejem, pa tudi dva varnostnika. Vnel se je pretep, po katerem je završalo.
Olje na ogenj je zdaj z izjavami prilil še predsednik turške košarkarske zveze Hedo Türkoglu. "Fiba se sesuva iz dneva v dan. Sodniki so vse slabši, prav tako organizacija. Še posebej, ko gledamo, kaj se dogaja v Gruziji in Nemčiji, kjer imajo veliko besedo tudi sodniki. Lahko jasno vidimo, da Fiba izgublja svojo moč," je brez dlake na jeziku dejal Turkoglu. Odmevnejšega epiloga zgodba ni dobila, Gruzijci so prvenstvo sklenili po prvem delu, Turki pa v osmini finala.
V enega izmed spornih dogodkov so bili na evropskem prvenstvu vpleteni tudi slovenski košarkarji. Slovenci niso dočakali avtobusnega prevoza na prvo tekmo prvenstva proti Litvi, pač pa so se morali na prizorišče v dvorano Lanxess Arena pripeljati s taksijem.
Katar 2022
Za nekaj drame pa je razumljivo postreglo tudi svetovno prvenstvo v Katarju. Že pred začetkom je s svojo izjavo za buren odziv javnosti poskrbel nekdanji katarski nogometni reprezentant in ambasador prihajajočega svetovnega prvenstva Halid Salman. Ta je v intervjuju, ki ga bodo danes predvajali na nemški televiziji ZDF, homoseksualnost označil za poškodbo uma.
Ob prizoru v Katar je hladno prho doživel tudi danski novinar Rasmus Tantholdt. Med novinarskim prispevkom so do njega pristopile tri osebe, mu poskušale preprečiti nadaljnje javljanje, obenem pa celo grozile, da mu bodo uničile kamero.
Emiliano Martinez je po koncu finala z odmevnim proslavljanjem opozoril nase.
Ob proslavljanju tretjega mesta so nekaj prahu dvignili hrvaški nogometaši, predvsem Dejan Lovren in Marcelo Brozović, ki sta med petjem sporne Thompsonove pesmi Bojna Čavoglave vzklikala Za dom spremni, kar je sprožilo močan odziv predvsem v Srbiji.
Za velik plaz odzivov je s svojim početjem poskrbel tudi argentinski vratar Emiliano Martinez, ki je po mnenju Francozov presegel mejo dovoljenega. Sporna dejanja so tako zmotila Francoze, da so podali uradno pritožbo na argentinsko nogometno zvezo. Najprej je poskrbel za prostaško dejanje, ko si je na slovesni podelitvi individualnih priznanj prislonil zlato rokavico na mednožje. Pozneje je pojasnil, da je bila to poteza, uperjena proti francoskim navijačem, ki so mu namenjali žvižge. Zatem pa se je z nekaj potezami in besedami spravil tudi na prvega zvezdnika francoske ekipe Kyliana Mbappeja.
Več iz športnega pregleda leta 2022:
1