Druga kariera
Nedelja, 29. 12. 2024, 4.00
4 tedne
Športni pregled leta 2024: Druga kariera
Sportalovi gostje Druge kariere so povedali ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,81
V iztekajočem se letu je bilo v rubriki Druga kariera ogromno imenitnih sogovornikov. Podrobneje smo predstavili 15 najbolj branih v letu 2024, gostovali pa so še mnogi iz številnih najrazličnejših športov. Preverite, kaj vse so povedali. In seveda dobrodošli v leto 2025, ko boste lahko znova vsako nedeljo obujali spomine znanih slovenskih športnih imen in njihovega vse prej kot enostavnega spoprijemanja z zahtevami druge kariere.
Izteka se leto 2024, še eno izmed tistih, ki je postreglo z izjemnim naborom iskrivih sogovornikov v Sportalovi nedeljski rubriki Druga kariera. Zbrali smo jih z vseh vetrov in jih povprašali, kako so po koncu aktivne športne poti vstopili v svet, poln pasti in svežih izzivov, ter se prilagodili novi realnosti. Povedali so marsikaj zanimivega in koristnega, ni manjkalo niti osebnih izpovedi. Nekateri so bili bolj zadržani in diplomatski, spet drugi bolj odprtega srca in duha, tako da ni manjkalo odkritosti, vsem pa se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo, da so sprejeli povabilo in gostovali v rubriki, ki iz leta v leto pridobiva na veljavi, saj bo v prihodnjem letu presegla častitljivo številko 400!
V obdobju, ko slovenskemu košarkarskemu virtuozu Luki Dončiću ne gre vse po načrtih in mu jo je sredi sezone, od katere pričakuje ogromno, znova kruto zagodlo zdravje, na Sportalovih straneh še vedno odmevajo besede njegovega očeta Saše Dončića.
Lani je pri 49 letih postal presrečni dedek in na vprašanje, ali ima glede na svoja leta zelo dobro osnovo, da nekoč postane pradedek, odgovoril: "Ne le pradedek, zakaj ne prapradedek (smeh, op. a.)? S prijatelji sem se pogovarjal, ki so mojih let in niso dedki. Morda škoda, da ne dočakamo tretje, četrte generacije. Marsikdo ne dočaka vnukov. Da dočakaš vnukinjo, je super. Težko je opisati te občutke. To znajo opisati kakšni pesniki. Čeprav je še dojenček, ki se doji, lula, kaka in joka, ampak ko te pogleda in se slučajno nasmeje, si misliš, da te je prepoznala. In to je res super občutek. Sam sebi morda lažeš, češ poznala je svojega dedka, ampak je res super občutek," je pojasnil nekdanji slovenski košarkar in oče zvezdnika svetovnega formata, ki vsaj mesec dni žal ne bo smel stopiti na parket.
V letu 2024 smo v rubriki Druga kariera gostili še nekaj nekdanjih košarkarjev in košarkaric. "Vem, da sem kariero končal v najboljših košarkarskih letih. Žena Lea mi še danes pogosto reče, da bi lahko še igral. Če bi se ohranil nivo kluba in iger, kot je bil takrat v času Primorske, bi verjetno še igral. Tudi po moji odločitvi so sledili klici prvoligaških klubov in tudi nekaterih tu v okolici, pa me iskreno ni vleklo. Ne obžalujem odločitve, da sem se odločil za konec, zagotovo pa pogrešam adrenalin, ki ti ga dajo tekme in šport. Moram priznati, da je po koncu kariere sledil šok, kar naenkrat imaš ogromno prostega časa, prepuščen si samemu sebi, prej si imel dan do potankosti načrtovan s strani kluba, potem pa se vprašaš, kaj zdaj," se je o koncu športne kariere razgovoril nekdanji reprezentant Alen Hodžić.
Družina, delo na akademiji in tudi glasba so stvari, ki po koncu športne poti polnijo vsakdanje življenje nekdanjega slovenskega košarkarja Alena Hodžića, ki je leta 2022 pri zgolj 29 letih še zadnjič profesionalno vrgel proti košu.
Vili Ameršek velja za živo legendo slovenskega nogometa, zlasti pa Olimpije, pri kateri je še v času Jugoslavije preživel kar 16 sezon, podrl kopico rekordov in postal vzorčni primer klubske zvestobe, s katero je utrdil sloves enega največjih nogometašev vseh časov v zeleno-belem dresu.
V nogometnem svetu smo obujali spomine z legendarnim Vilijem Amerškom, ki je predstavil kopico anekdot in spregovoril tudi o tem, kako se je z zvijačo izognil služenju vojaškega roka v Jugoslaviji, kako so policisti streljali z brzostrelkami, navijači pa kamenjali avtobus Olimpije, kako se je v Zenici počutil kot cirkuški lev, v Mariboru pa ni mogel spati. "Moja kariera je bila takšna, kot je bila. Z njo sem, ne glede na to, da bi lahko dobil še več, zadovoljen. Kdo ve, lahko pa bi dobil tudi manj. S tem se ne ukvarjam. S tem, kar sem dosegel, sem povsem zadovoljen. Zdaj mi je krasno. Igram tenis, imam še apetit, lahko še jem (smeh, op. a.). In ni mi treba prosjačiti," je povedal 76-letni nekdanji nogometni as in ponos Olimpije.
Če se je gospod Ameršek dotaknil predvsem nogometnih obdobij iz nekdanje skupne domovine Jugoslavije, pa je Saša Jakomin Tojo ponudil zakladnico prigod iz časov državne samostojnosti Slovenije. "Vedno sem se trudil, da sem do vseh karseda korekten in pošten. Poveš tisto, kar misliš. A to me je dostikrat tudi teplo v življenju. Nekateri neradi slišijo, kar jim gre. V Kopru je precej takšnih. Poveš kaj, pa moraš iti iz kluba," je pojasnil gostobesedni Primorec, eden zadnjih nogometnih uličarjev v Sloveniji.
Saša Jakomin Tojo se je že kot najstnik privadil dela v špediciji. Tako je še danes, ko je direktor podjetja Tok2. V tej vlogi uživa, še bolj pa v ribolovu.
"Oh, če bi bile olimpijske igre leto prej, potem ..." se je s trohico obžalovanja olimpijskih iger v Atenah spomnila nekdanja slovenska skakalka v daljavo Tina Čarman. Letos je minilo natanko 20 let od njenega edinega olimpijskega nastopa.
Atletika je kraljica športa. Tega se zelo dobro zaveda tudi Tina Čarman. "Ko je učiteljica športne vzgoje pogledala na štoparico, je menila, da se je pokvarila, še dvakrat sem morala preizkus ponoviti in vsakokrat sem bila še hitrejša. Ampak takrat me atletika še ni zanimala, vsako leto sem trenirala kaj drugega, košarko, rokomet, ritmično gimnastiko," je o svojih začetkih spregovorila nekdanja skakalka v daljavo, ki so jo v drugi karieri povsem prevzele gore.
Nekdanji vrhunski tekač na srednje proge Jan Petrač si je drugo kariero in drugo življenje ustvaril na Finskem. Njegovi ekipi se je pridružila tudi znana nemška atletinja Alica Schmidt. "Ko se je povezala z mano prek WhatsAppa, sem bil precej navdušen nad idejo o sodelovanju. Nekaj pogovorov sva opravila prek spleta, potem pa se nam je novembra pridružila na pripravah v Južni Afriki in lahko rečem, da smo se odlično ujeli. Je zelo prijetno dekle in dekle na mestu. Lahko rečem, da imamo čudovito ekipo," je pojasnil Slovenec, ki je začel svojo pot na Finskem v izposojevalnici avtomobilov, a ni dolgo zdržal brez atletike.
Jan Petrač, nekdanji vrhunski tekač na srednje proge, danes deluje kot atletski trener na Finskem in z dobrim delom in rezultati vztrajno napreduje po hierarhični lestvici.
Tom Kočevar Dešman, nekdanji uspešen slovenski teniški igralec, se je zelo dobro znašel v svoji drugi karieri. Do danes je sodeloval z nekaterimi vrhunskimi igralkami in ob tem spoznal marsikaj zanimivega.
O prigodah iz teniškega sveta je imel veliko zanimivega za povedati Tom Kočevar Dešman. "Da, to je zanimiva zgodba. Ponudba je prišla malo pred tem, ko je zmagala na OP ZDA. To je bilo obdobje, ko sem želel igrati še zase, in danes mi ni žal. Ponudba ni prišla v pravem trenutku," je nekdanji slovenski teniški igralec odgovoril na vprašanje, ali je v preteklosti resnično zavrnil britansko zvezdnico Emmo Raducanu, pri kateri bi delal za poln delovni čas.
"Srce me boli, ko gledam, kaj je nastalo iz naših klubskih igrišč, kjer sem nekoč treniral. Boli te, ko veš, da je bilo nekaj zgrajeno, a greš to rušiti," nam je Andrej Bizjak s težkim srcem povedal, kako je bilo v sklopu ŠRC Marina porušenih sedem peščenih igrišč, tri pa so bila skrajšana. Tam se svojčas ni dokazoval le kot teniški igralec, ampak delal tudi kot direktor WTA turnirja. Zdaj se ukvarja s proizvodnjo piškotov brez glutena.
Nekdanji slovenski teniški igralec Andrej Bizjak se je po uspešnem študiju ekonomije, magisterij je opravil v Londonu, pridružil družinskemu podjetju Bitermo, nato pa našel novo poslovno priložnost. Zadnjih osem let je zavezan svetu proizvodnje piškotov.
Nekdanji plavalec Peter Mankoč se v nedeljski rubriki na Sportalu ni razgovoril le o življenju na Baltiku, ampak tudi morebitnih obžalovanjih v bogati karieri: "Glede plavanja ne obžalujem ničesar, zagotovo pa bi lahko več storil za finance in samopromocijo. Lahko bi se bolj potrudil za to, da bi dobil sponzorje, tako pa sem želel samo plavati, drugi pa naj me pustijo pri miru (smeh, op. a.). Vprašanje pa je, ali bi mi samopromocija vzela toliko energije, da potem ne bi tako dobro treniral in tekmoval, zagotovo pa finančno in promocijsko nisem naredil dovolj, ker sem se osredotočal izključno na rezultate. Verjetno sem bil zaradi tega uspešnejši, je pa to edina stvar, ki bi jo, če pogledam od daleč, lahko izpeljal drugače," sporoča Ljubljančan, ki v Estoniji vzgaja mlade plavalce.
Nekdanji vrhunski plavalec Peter Mankoč se lahko pohvali s kar 11 naslovi evropskega prvaka ter dvema svetovnima in evropskima rekordoma. Kar zadeva dosežke, najbolj ceni to, da je bil v plavalnem vrhu kar 14 let, in se hkrati čudi, da sta glava in telo zdržala toliko let. Z družino si je drugi dom in kariero ustvaril v Talinu v Estoniji.
Judoistka Ana Velenšek je bila eno od osrednjih imen slovenske olimpijske odprave v Rio de Janeiro leta 2016. Z bojem na življenje in smrt v prenesenem pomenu, in to kljub hudi poškodbi kolena, zaradi katere so jo odpisali domala vsi zdravniki, ki so se ukvarjali z njeno težavo, je z osvojitvijo bronaste olimpijske medalje navdušila slovensko javnost, hkrati pa spodbudila pomisleke kritikov, ki so težko razumeli razlog za tveganje, ki ga je športnik pripravljen vložiti v svoj olimpijski nastop.
Nekdanja judoistka Ana Velenšek, ki je leta 2016 osrečila slovenska srca z bronasto olimpijsko medaljo, se je v Drugi karieri dotaknila tudi sodelovanja z legendarnim trenerjem Marjanom Fabjanom: "Bilo je naporno, to je dejstvo, vendar še danes trdim, da če Fabi ne bi bil tak, nobene od nas ne bi bilo. Bil je strog in natančno je vedel, kaj in koliko lahko od koga zahteva in na katere strune mora zaigrati, da bo vsak dal svoj maksimum. Natančno je vedel, kdaj mora koga pohvaliti in kdaj mora koga pograjati. Mislim, da nas je tako dobro poznal, da nas je bral kot knjigo. Toliko časa smo preživeli skupaj, da je vedno vedel, kaj se s kom dogaja," je spregovorila o strogem Fabiju, ki v krogih juda uživa ogromno spoštovanje.
S Fabjanom je svojčas zelo uspešno sodelovala tudi njena dolgoletna klubska stanovska kolegica Tina Trstenjak, ki je na olimpijskih igrah osvojila zlato in srebrno odličje! "Prej sem živela v svojem mehurčku, nisem pogledovala ne levo ne desno, zdaj pa, kaj naj rečem, res uživam v življenju. Življenje je polnejše kot prej, poleg tega sem obdana z ljudmi, s katerimi hočem biti. Ki so z mano zaradi mene kot Tine in ne mene kot Tine Trstenjak, olimpijske prvakinje. Lahko se sprostim in sem taka, kot v resnici sem," je leto dni po koncu izjemne kariere v pogovoru za Sportal razmišljala najboljša slovenska judoistka vseh časov in se predstavila v novi podobi, novem življenju. "Končno sem lahko jaz," v začetku leta 2024 ni skrivala zadovoljstva.
Statistika Tine Trstenjak je impozantna. V Riu de Janeiru 2016 je osvojila olimpijsko zlato, v Astani 2015 in Budimpešti 2017 svetovna naslova, na evropskih prvenstvih je bila najboljša v Kazanu 2016, Varšavi 2017 in Lizboni 2021. Na največjih tekmovanjih se je nabralo kar 13 kolajn, na tekmah serije grand slam in grand prix in svetovnih pokalih pa 36. Najponosnejša je na to, da je v eni sezoni (2016) osvojila naslov evropske, svetovne in olimpijske prvakinje.
O lepotah najhitrejšega ekipnega športa, ki se igra na ledu, je spregovoril nekdanji slovenski hokejski reprezentant Sabahudin Kovačević. Zanimivo je, da je imel kot šolar v mislih povsem drugačen poklic. "V osnovni šoli sem vseskozi govoril, da bom odvetnik, vendar so se stvari drugače obrnile (smeh, op. a.). Končal sem srednjo ekonomsko šolo. Žal mi je, da nato nisem nadaljeval šolanja, ker so možnosti za to bile. Tistemu, ki pravi, da nima časa, težko verjamem, še posebej danes, ko je na voljo spletno šolanje, pri katerem gredo športnikom tudi na roko. Če se na tekmo z avtobusom peljem več ur, imam zagotovo čas kaj prebrati. Vse je mogoče, le želeti si je treba in se organizirati. Ko sem bil v Rusiji povsem sam in smo na gostovanja potovali res dolgo, je bilo dovolj časa, a sem našel ogromno izgovorov, zakaj ne, čeprav sem imel sem vse pogoje," je priznal 37-letnik, ki se je po karieri podal v trenerske vode.
Nekdanji hokejski branilec Sabahudin Kovačević je po spletu različnih okoliščin kariero končal hitreje, kot je pričakoval, a tudi danes hokej ostaja rdeča nit njegovega življenja.
Smučala, doštudirala, se zaposlila, zdaj pa študira še fizioterapijo. Takšna je zgodba nekdanje slovenske alpske smučarke Tine Robnik. "Že v srednji šoli, ko sem razmišljala, kaj bi študirala, sem pomislila na fizioterapijo. Že takrat sem opazila, da recimo rada masiram. A to takrat zaradi smučanja ni bilo izvedljivo. V zadnjih letih pa sem spet začela razmišljati, da še ni prepozno, kaj če bi šla študirat še fizioterapijo. Šport in poškodbe so me s tem še bolj zbližali. In mi dali dragocene izkušnje. Marsikaj sem izkusila in občutila na svojem telesu. Veliko imam tudi izkušenj z mnogimi fizioterapevti in njihovim načinom dela. Tako sem se zdaj izredno vpisala na študij fizioterapije. In bom pozneje šla v to smer," je nekdanja smučarka, danes zaposlena na zavodu za osebno asistenco in študentka fizioterapije, predstavila svojo drugo kariero.
Tina Robnik, dvakrat v svetovnem pokalu 15. veleslalomistka zime, je lani aprila oznanila konec kariere. Lučanka, ki je vedno odlično nastopala v Kranjski Gori, je med kariero diplomirala na fakulteti za socialno delo in si že svoje zadnje tekmovalno leto poiskala službo na zavodu za osebno asistenco.
"Bistveno je, da v to, kar delaš, tudi verjameš. Če blefiraš, športniki to hitro ugotovijo. Z eno napačno trditvijo ali besedo lahko izgubiš avtoriteto. Z blefiranjem ne prideš nikamor. Tudi če kopiraš stvari, ne prideš nikamor. Treba je najti svojo pot in živeti, kar govoriš," poudarja nekdanji slovenski odbojkar in reprezentant Bogdan Kotnik, zadnji desetletji pa trener in pedagog.
Nekdanji slovenski odbojkar Bogdan Kotnik je Korošec. Življenje ga je pripeljalo in zadržalo v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral. Ima visoke trenerske cilje, ki jih kombinira s poučevanjem športne vzgoje.
Nekdanji slovenski skakalec Andraž Pograjc je svoj največji uspeh dosegel z ekipno zmago v Planici leta 2013. Po tihem slovesu od tekmovalne kariere se je podal v nove izzive in danes deluje kot pomočnik trenerja Jurija Tepeša.
Nekdanji smučarski skakalec Andraž Pograjc je s Sportalom delil tudi zgodbo o posebni vezi s Primožem Rogličem, s katerim sta skupaj odraščala in ki ga 33-letni Andraž še danes z veliko čustveno podporo spremlja na njegovih dveh kolesih. Predanost in trdo delo sta bila ključna za Rogličevo kasnejšo neverjetno preobrazbo v vrhunskega kolesarja. In ta Pograjca z razlogom ni presenetila: "Takrat mu v skokih ni šlo najbolje, tako da nisem bil presenečen. Če gledam s svojega zornega kota, pa nisem bil slab v vzdržljivosti, ampak sem bil proti njemu nula. Pa smo vsi isto trenirali, tako da sem nekako pričakoval, da bo lahko zelo dober v kolesarstvu."
