Druga kariera
Nedelja, 8. 9. 2024, 4.00
11 ur, 52 minut
Druga kariera (377.): Maja Erkić
Maja Erkić: To darilo sem dobila ravno v pravem trenutku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Gostja 377. druge kariere je nekdanja košarkarica Maja Erkić.
Za nekdanjo košarkarico in slovensko kapetanko Majo Erkić, ki je dolga leta veljala za sinonim slovenske ženske košarke, je bil prehod v drugo kariero še toliko bolj poseben, saj je športno upokojitev leta 2018 zakuhala nosečnost, po kateri je začela pisati povsem novo zgodbo, v kateri ima glavno vlogo njena družina, kljub temu pa ostaja zvesta tudi ljubezni do košarkarske žoge.
Šest let po tem, ko je športne copate dokončno postavila v kot, je življenje nekdanjo kapetanko slovenske košarkarske izbrane vrste Majo Erkić lani znova poneslo tja, kjer se je pravzaprav vse začelo – v slovensko reprezentanco. Danes 39-letni nekdanji košarkarici je druga kariera praktično potrkala na vrata, danes pa opravlja vlogo športne direktorice izbrane vrste oziroma je s svojimi neprecenljivimi in zares bogatimi izkušnjami mentorica mlajšim košarkaricam, ki so na mestu, kjer se je v preteklosti znašla tudi sama.
"Zgodba se je začela še v časih, ko je bil Rašo Nesterović generalni sekretar KZS. Takrat smo se o vsem začeli pogovarjati, pa je potem prišel koronavirus in nekako ni prišlo do realizacije. Prvotna ideja, da bi se priključila dogajanju, je bila tako njegova, sploh ker sem bila sama toliko let del dogajanja in se je tudi njemu zdelo pomembno, da imajo tudi v ženskem štabu reprezentance bivšo košarkarico v vlogi mentorice. Takrat mi je bilo žal, da tega nismo izpeljali, a se je na koncu obrnilo, kot se je moralo," razlaga Maja Erkić, ki je lani le našla skupno pot s krovno slovensko košarkarsko zvezo.
V reprezentanci sodeluje s selektorjem Georgiosom Dikaioulakosom.
"Lani poleti je prišel nov poziv s strani KZS, da bi bila zraven v vlogi športne direktorice ženske reprezentance. Trenutno delujem predvsem kot zunanja sodelavka, kar mi odgovarja. Če poenostavim, moja prvotna naloga je, da sem mentorica dekletom in jim olajšam prehod v člansko izbrano vrsto, da imajo nekoga, ki ve, kako stvari potekajo, da se lahko obrnejo name, česar v mojih časih nismo imeli in kar sem sama zelo pogrešala. Dekletom sem na voljo ves čas, predstavljam nekakšen most med strokovnim štabom in dekleti," razlaga nekdanja košarkarica, ki ji košarka še vedno predstavlja veliko strast. "Zdaj nas naslednji cikel čaka novembra, poleti smo imeli čas za treninge in priprave, dekletom se je pridružila tudi Jessica Shepard, ki je res super pridobitev, lepo se je vključila v ekipo, zelo je pozitivna," o stanju v reprezentanci razlaga nekdanja reprezentantka.
"Vse skupaj bo proces, vsi potrebujemo še malce časa, da se spoznamo, da se zgradi povezava med nami. Pravo sodelovanje tako še sledi, ves čas pa sem jim na voljo. So pa razlike med mojo generacijo in generacijami zdaj, košarka je ostala košarka, medtem ko se razmišljanje izven terena malce razlikuje, kar se mi zdi povsem normalno. Dekleta so bombardirana z informacijami, mi smo bili od vsega malce bolj oddaljeni, v mehurčku," poudarja Erkić.
Kariero je sklenila leta 2018.
Ob pozitivnem presenečenju je sledil konec kariere
Življenje nekdanje slovenske kapetanke se je sicer leta 2018 v pozitivnem smislu povsem obrnilo na glavo. Med klubsko sezono na Madžarskem je izvedela, da bosta s partnerjem, košarkarskim trenerjem Gašperjem Potočnikom, ki zadnja leta gradi uspešno kariero na Madžarskem, postala starša. Tako je na najlepši mogoč način nenadejano na vrata potrkal prehod v drugo kariero.
"Družine sva si želela, nisem sicer pričakovala, da se bo zgodilo tako hitro, a dobila sva najlepše mogoče darilo. Pri nas dekletih je to v športu še ena dodatna stvar. Pri puncah, ki si želijo ustvariti družino, se namreč hitro pojavi dilema, kdaj si ustvariti družino. Imaš pa to, če si seveda želiš, vedno nekje v ozadju misli. Sama sem to darilo dobila ravno v pravem trenutku, tudi zdaj mislim, da mi je bilo zaradi tega nekako lažje prekiniti to res tesno vez s košarko, ker so bile moje misli usmerjene v nekaj novega in novo izkušnjo. Materinstvo te prevzame stoodstotno. Nosečnost ti vzame devet mesecev, potem pa še leto dni. Za karkoli, česar se potem lotiš, je znova potreben čas," pravi nekdanja košarkarica.
Največ časa v drugi karieri posveti sinu in hčerki, pogosto se odpravijo tudi na Madžarsko, kjer si kot trener kruh služi partner Gašper Potočnik.
"Res sem se veselila tega novega obdobja, odprejo se neka povsem nova vrata. Po prvi nosečnosti sem imela še ponudbe, da bi se vrnila nazaj na parkete, sploh ker sem zanosila januarja med sezono. Potem smo celo razmišljali, da bi že takrat odigrala sezono do konca, ker fizično ni bilo težav, so pa seveda možnosti poškodb, udarcev, pri 33 tudi nisem bila več najmlajša, zato nisem hotela tvegati. Potem sem se sicer odločila drugače, ker bi se morala seliti v drugo mesto, sledila je pandemija covid-19, tako da se je to poglavje povsem zaprlo. Ko sem bila noseča in sem gledala tekme, me je mikalo, da bi spet igrala. Ko pa je prišel prvi otrok, tega ni bilo več, svet in dogajanje dobita neko povsem drugo perspektivo," razlaga nekdanja košarkarica, ki je zadnja leta posvetila predvsem materinstvu, družina se je nato povečala še za enega člana, ob pestrem urniku partnerja, ki je trener, pa je čas stoodstotno posvetila vzgoji sina in hčerke.
"Gašper je trener, tako da je tudi to svojevrsten izziv, tudi s tega vidika sem ves čas ostala v stiku s košarko, sicer malce bolj z moško košarko, a ostala sem del dogajanja. Težko si predstavljam, da bi se prenasitila košarke, mogoče tudi, ker v igralskih časih nisem prišla do trenutka, ko bi imela vsega dovolj," razlaga športna direktorica ženskih reprezentanc.
Leta 2019 z Rašom Nesterovićem
Opozorilo na težaven prehod v drugo kariero
Ob nosečnosti je imela nekdanja košarkarica tako svojevrsten in poseben prehod v drugo kariero, a kljub temu prehod med športne upokojence zanjo ni bil enostaven zalogaj. "Ko končaš športno kariero, je to drug svet, na katerega se je res treba pripraviti. Med kariero imaš dan načrtovan praktično do zadnje minute, tudi obroke. Mislim, da je take stvari treba ozavestiti. Mene je vedno privlačilo, da bi ostala v košarki, košarko sem 18 let igrala profesionalno, to je tisto, kar znam, kar imam rada. Ne bi bila sicer v trenerskih vodah, ker to že imam doma (smeh, op. p.)," v smehu razlaga Maja Erkić.
"Po izobrazbi sem ekonomistka, po karieri sem zaključila šolanje, čeprav bi to lahko storila že prej. Potem pa sem se še veliko izobraževala tudi na področju košarke, imam certifikat za mentorstvo, sodelovala sem pri Fibinem projektu Time Out, ki je namenjen spoznavanju vsega, kar se dogaja okoli košarkarske organizacije. Čas po karieri sem maksimalno izkoristila. Vmes sem delala tudi na področju povsem izven košarke, že intervju za službo mi je bil nekaj posebnega. Če tako pogledaš, je kar malce noro, da pri 38 letih in več prvič opraviš razgovor za službo, a tako je to v našem svetu. Res začneš iz ničle," razlaga.
Za slovensko izbrano vrsto je zbrala 66 uradnih nastopov.
Še vedno rekorderka slovenske reprezentance
Danes 39-letna nekdanja košarkarica je s 66 nastopi še vedno rekorderka po številu uradnih nastopov za slovensko izbrano vrsto, še danes pa velja za eno najboljših slovenskih košarkaric vseh časov. "Za zdaj sem še rekorderka, a mislim, da se bo kmalu zgodila sprememba. Prvič sem bila v članski reprezentanci pri 17 letih, takrat je bila konkurenca res velika, že kvalifikacije za velika tekmovanja so bile izredno zahtevne. Zdaj se dekleta redno uvrščajo na evropska prvenstva, tekme se hitro nabirajo," z nasmeškom na obrazu ob omembi rekorda razlaga Erkić, ki si je v tujini zgradila zavidanja vredno kariero. Igrala je v Španiji, tudi na Madžarskem, največ časa pa je preživela v Italiji.
Še danes se ob omembi svojih košarkarskih začetkov le nasmeji, saj se ljubezen do košarkarske žoge ni zgodila na prvi pogled. "V osnovni šoli sem trenirala atletiko, potem pa se je pojavila priložnost, saj so začeli ustanavljati košarkarsko ekipo, zato so nas nekaj iz atletike povabili tja. Sama sem imela res velik odpor, tega sem se izogibala, tako da sem pristala ob dogovoru, da grem na en trening, in če mi ne bo všeč, se mi ni treba nikoli več vrniti (smeh, op. p.). Trening se je odvil tako, da mi je postalo všeč, pristala sem na to, da bom igrala v takratnem ŠKL, kar je bil moj prvi stik s košarko. Potem sem ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo obiskala klub v Celju in začela trenirati," se spominja.
Leta 2016 ob prvi uvrstitvi Slovenije na evropsko prvenstvo
"Ko sem prišla v klub, se je hitro začela tudi zgodba z reprezentanco, ker sem prišla iz atletike, moja fizična pripravljenost ni bila nikoli pod vprašajem in hitro se je razpletlo, da sem se znašla tako v bazenu reprezentance kot kluba. Danes bi rekla, da sem se znašla ob pravem trenutku na pravem mestu," razlaga.
EuroBasket 2017 češnja na torti izjemni karieri
Še vedno ima izjemno lepe spomine na čase v reprezentanci, svojo pot je kronala z nastopom na Eurobasketu leta 2017, ko je Slovenija prvič v zgodovini nastopila na evropskem prvenstvu. "Na to obdobje imam res lepe spomine, košarko smo ob mojih začetkih gledali malce drugače kot zdaj, sploh v trenutkih, ko smo bile kadetinje, mladinke, ko ni niti nobenih finančnih vložkov, se pa stvari malce spremenijo, ko postaneš profesionalec. A na reprezentanco imam res same lepe spomine, bili smo res povezani, na koncu sem vse kronala tudi z nastopom na evropskem prvenstvu. Tega ne bi menjala za nič in tudi danes mislim, da bi moralo igranje za državni dres predstavljati čast in zadovoljstvo. Ostanejo ti prijatelji za vse življenje," poudarja.
Z novim nazivom v drugi karieri je pobliže spoznala tudi dogajanje v reprezentanci danes. "Zgodil se je res gromozanski napredek. Spomnim se, da smo imele kot kadetinje skozi celoten teden iste drese, to so bili časi, ko si prinesel svoje stvari in s tem storil, kar si lahko. Zdaj pa lahko pohvalim, da je to popolnoma druga raven in da so pogoji izjemni," je navdušena nekdanja kapetanka.
Za Slovenijo je na uradnih tekmah dosegla 563 točk, več jih je zbrala le Teja Oblak (730).
Družina in košarka recept za srečo
Na svojo kariero je zelo ponosna. "Povsod v tujini sem se počutila odlično, delovala sem v res super okoljih, največ časa sem preživela v Italiji, tako da mi je italijanska mentaliteta kar prirasla k srcu, ne morem pa reči, da mi je bilo kje slabo. Res pa je, da so bili prvi koraki v tujini težki, prvi mesec je bil pester, imela sem predvsem informacije s strani moških košarkarskih kolegov, ki so mi vsi izkušnje v tujini predstavljali kot nekaj izjemnega, sama pa sem imela težak prvi mesec, potem pa vidiš, da smo na koncu vsi na istem," pravi.
"Na začetku je bil prehod v tujino zelo težek, ker je bilo vse povsem drugače, ni bilo družbenih omrežij, reprezentanca je bila karta tudi za prehod, da so te videli širom Evrope. Tudi v tujino si se podal malce na slepo. Ko sem se jaz podala prvič na tuje, sta takrat še dve Slovenki igrali na tujem, informacij praktično ni bilo. Bil je res izlet v neznano, zagotovo bi zdaj kaj storila drugače, a to na koncu rečemo vsi. Mogoče je bilo lepo zaslužiti, lahko si privarčeval za kakšno stvar, nikakor pa niso bili zaslužki taki, da bi lahko tako kot morda nekateri moški kolegi s tem mirno živel do konca življenja," razlaga.
Večjih obžalovanj za svojo pisano in izjemno uspešno športno pot nima, želi pa si, da bi več časa razmišljala o življenju, ki bo sledilo. Na to želi opozoriti tudi svoje naslednice. "Sama sem bila v nekem mehurčku, kar je bilo narobe, a takrat niti ni bilo možnosti, da bi razmišljala o čem drugem. Tudi vzgojeni smo bili na način, da se moraš stoodstotno posvetiti le eni stvari, kar je danes drugače. Kljub temu sem vesela, da se je odvilo tako, kot se je, saj je družina nekaj najlepšega, kar si lahko ustvariš, ob tem pa sem še vedno v stiku s svojo drugo ljubeznijo, košarko, česar si želim tudi za prihodnost," je še dodala nekdanja reprezentantka.
Več iz rubrike Druga kariera:
