Obetaven nogometaš, ki je uspešen družinski posel zamenjal za družbena omrežja

Sportal Umetnik z nogometno žogo in frizerskimi škarjami #video

Rok Bužinel Foto: Matej Podgoršek V Goriških brdih so nas sprejeli Rok Bužinel, nekdanji obetavni nogometaš Gorice in mlajših slovenskih selekcij, in njegova štirinožna prijatelja, devetletna Isa in štiriletni Tom. Morda ju celo poznate bolje od njega, saj sta spletni zvezdi. A beseda je najprej stekla o nogometu. Igral ga je od malega, z bratoma Jakom in Juretom, s katerima so pozneje prevzeli družinski posel in se proslavili pod blagovno znamko Wine Brothers. A Rok je lani krenil na novo, samostojno pot, v svet trženja in družbenih omrežij. S pomočjo ene od promocijskih akcij je shujšal, potem ko je po koncu nogometne poti pridobil 28 kilogramov. Da, tem za pogovor ni manjkalo.

"Že v vrtcu sem si rekel, da bom nogometaš"

"Vsi trije bratje smo bili povezani z nogometom. Začeli smo v Brdih. Ne bom rekel, da sem bil najbolj talentiran, sem imel pa največ volje. V nogometu sem res užival. Že v vrtcu sem si rekel, da bom nogometaš. Pri dvanajstih, trinajstih letih se nisem videl, da bi šel v Novo Gorico, raje sem šel v Italijo. In mi je šlo zelo dobro. Dostikrat sem bil vpoklican v regijske reprezentance, se pravi Furlanije - Julijske krajine. Ko sem bil kadet, pa sem prišel v Novo Gorico," svojo nogometno pot opisuje danes 27-letni Bužinel. "Odigral sem prvo sezono v kadetski ligi. Takrat je bil selektor kadetske reprezentance Primož Gliha in sem bil prvič vpoklican v reprezentanco. Ko sem bil drugo sezono izhodni kadet, sem že igral za mladince. Takrat smo bili podprvaki, borili smo se z Domžalami. Se pravi, da sem igral z dve leti starejšimi. Moj trener je bil Iztok Kavčič. Takrat je našo reprezentanco prevzel Igor Benedejčič in pod njim sem bil do U20." V reprezentanci se je spoprijateljil z Janom Mlakarjem. Bila sta sostanovalca, pozneje je bil njegova poročna priča.

Pri 17 letih je imel ponudbe iz tujine, a je zaupal Gorici

Rok Bužinel na tekmi proti Olimpiji konec leta 2018 Foto: Aleš Fevžer "Malo več se je začelo govoriti o meni, ko smo šli v Rusijo na Granatkin memorial. To je bilo leta 2015, ko sem imel 17 let. Osvojili smo turnir in na štirih tekmah sem dal pet golov. Zelo dobro sem igral. Ko sem prišel domov, sem imel kup ponudb na mizi, take konkretne iz serie B, prve hrvaške lige, poljske, druge nemške. A sem zaupal procesu v Novi Gorici. Prepričali so me, da naj ostanem. To je bilo v prestopnem roku, ko sem imel 17 let. Pozneje pa nisem bil več zanimiv, pogodbe pa tudi v Gorici nisem dobil. In je šlo eno leto mimo in po enem letu sem šele podpisal za Gorico. In takrat je bil tisti trenutek, ko sem začutil, da letim. Počutil sem se zelo dobro, vse mi je šlo. Pod Srebrničem sem začel igrati v prvi ligi, sicer še bolj malo," se spominja Bužinel. To je bilo v jesenskem delu sezone 2018/2019, ko je igral tudi proti Olimpiji in Mariboru. Konec leta 2018 pa je Miran Srebrnič ostal brez mesta glavnega trenerja. Zamenjal ga je Nermin Bašić.

"Bil je šok. Jokal sem, nisem se mogel sprijazniti."

Od malega je sanjal, da bi bil nogometaš. Foto: Matej Podgoršek "Takrat sem prišel na priprave zelo dobro pripravljen. In me pokliče na sestanek in sem mislil, da bo rekel, da računa name. In mi je rekel, da grem na posojo v Brda. Bil sem šokiran, bilo je ogromno čustev. Jokal sem, nisem se mogel sprijazniti." Bašić se je na klopi Gorice obdržal samo sedem tekem. Bužinel pa je tako nadaljeval z Brdi v drugi ligi. "Saj mi je šlo dobro, ampak potem so bile še neke poškodbe. In sem dal preprosto na tehtnico, ali grem z bratoma v gostinstvo ali bom nadaljeval z nogometom, s katerim pa ne vem, kaj bo. Na koncu sem končal še v Primorju. Tam sem bil dva meseca. Ko sem med pripravami videl, da ne bom toliko igral, sem malo povprašal tukaj blizu po Italiji. In sem za večje plačilo v ekipi Ronchi enkrat na teden treniral in enkrat na teden igral še eno sezono." Ob koncu leta 2021 pa sklenil nogometno pot.

"Verjetno bi, če bi bil nogomet edina možnost, vztrajal"

Ko ga je leta 2020 v Brdih vodil Vlado Badžim, je še sanjal o prvi ligi in reprezentanci. "Da, še vedno sem bil mlad, verjel sem, da še ni konec. Če igraš konstantno drugo ligo, ni slabo. Samo potem, ko sem šel v Primorje in so prišle še poškodbe … Saj verjetno bi, če bi bil nogomet edina možnost, vztrajal." Danes mu je nekoliko žal, da v nogometu ni uspel kot denimo Mlakar. "Še posebej, kadar se z njim družim. Pa ne zaradi denarja, ampak zaradi nogometa kot življenjskega sloga. Pa tudi v redu se počutiš, si v kondiciji, delaš samo to. Si osredotočen samo na to. Ampak imeti fokus in igrati v drugi slovenski ligi s takimi financami je malo težje. In to je pretehtalo. Če bi imel resno pogodbo, bi verjetno vztrajal. Ampak vemo, kakšno je bilo finančno stanje v Gorici." 

Dve leti o nogometu ni želel niti slišati

Nogometa po končani karieri ni želel več spremljati. "Odkar sem odrezal, sem prav odrezal. Prvo ligo malo spremljam na koncu, ko se lomi za prvaka, in če je kak derbi. Kdaj pa kdaj grem na kakšno tekmo. Zdaj, ko je Iličić v Kopru, bom šel mogoče kdaj pogledat. Odkar sem odrezal leta 2022, sem tja do 2024 prav želel pustiti to za sabo. Navijam za Barcelono in zdaj so imeli zelo dobro sezono in mogoče sem zato spet malo padel nazaj."

Sportal Ivica Vulić: najboljši nogometaš slovenske lige, ki je postal izvršni direktor na zavarovalnici

Čutil je odgovornost, da gre v družinski posel

Rok Bužinel Foto: Matej Podgoršek Imel je torej drugo izbiro – družinski posel. Z bratoma so leta 2019 prevzeli družinsko kmetijo ter zgodbo trte in vina nadgradili z gostinsko dejavnostjo (sobe, bistro, restavracija). Pod blagovno znamko Wine Brothers so postali prepoznavni tudi širše, ne samo v Sloveniji. "Doma smo bili celo življenje povezani z gostinstvom in vinarstvom, ker so starši imeli gostilno in vino. Ko si prišel iz šole, je bilo nenehno samo delo in pogovor o tem. Jaz sem imel 20 let in nisem še imel svojega mnenja, svoje odločnosti in ... Saj me ni nihče silil. Naravno je bilo, da gremo v to. To znamo in gremo v to. In smo šli. In sem bil v tem, ker je bilo to naše, ker je bila to tradicija, ker si čutil odgovornost, da pelješ to naprej. Nisem pa v tem užival. Ampak ti dolgi delovniki, dolgo v noč niso bili zame. Ni bilo neke strasti."

Uspeh Wine Brothers je skrival njegovo notranjost

"Sicer je bilo lepo, ker smo lepo rasli, se razvijali in smo bili kar senzacija. Nočem se hvaliti, ampak sem prepričan, da je v tistem obdobju vsaka restavracija, vsak vinski bar, vsak, ki je bil povezan z vinom, 80 odstotkov ljudi vedelo, kdo so Wine Brothers. Ta uspeh je skrival mojo notranjost. Ker si užival, je bilo dobro. Si delal. Kar si naredil, je uspelo in je bilo to to." A se je lani odločil, da tudi to zgodbo pusti za sabo. "Vplival je otrok, ki se je rodil. Je bilo pa tudi dosti nestrinjanja. Jaz sem imel eno filozofijo, drugi so imeli drugo. Nismo se ujeli. Vse se je malo nakopičilo in po dolgem razmisleku je prišel dan, ko sem rekel ne." Brata nadaljujeta delo v vinarstvu in gostinstvu, sam pa si je moral življenje postaviti na glavo.

"Nisem pričakoval, da mi bodo domači rekli: Bravo!"

"To je bila najtežja odločitev v mojem življenju. Ko je prišel dan, sem se tako odločil. Nisem pričakoval, da mi bodo domači, kjer sem živel, kjer sem se rodil, rekli: Bravo! Takrat je bilo kar vroče. Bili so odzivi. Vem, da je šlo za neko jezo, in to spoštujem. Takrat sem se počutil zelo slabo. Če sem se avgusta oziroma septembra odločil, sem imel do decembra krizo in sem se zaprl vase. In sem dejansko tudi svojo družino, to, ki sem jo sam ustvaril, zanemarjal. A sem se nekako sprijaznil, da je, kot je, in da gremo dalje." Prav žena in sin sta bila tista, ki ju je želel dati na prvo mesto, in je zato končal sodelovanje v družinskem poslu. "Ni mi žal, čeprav sem šel finančno ne en, ampak deset korakov nazaj."

Z Iso in Tomom mu je uspelo na družbenih omrežjih

Rok Bužinel, Isa in Tom Foto: Matej Podgoršek

Isa in Tom Foto: Matej Podgoršek Ko del Wine Brothers je skrbel zlasti za trženje in družbena omrežja, s čimer je naredil prvi korak v svojo tretjo kariero. "Jaz sem bil največji pobudnik, da se začnemo predstavljati na družbenih omrežjih in da delimo svojo zgodbo na nek pristen način. In to je bilo ljudem všeč." Video je bil ob nogometu njegova strast od malega. "Očeta sem prosil, ali mi lahko kupi kamero, ko sem imel 12 let. In bratoma sem rekel, naj me snemata na tekmah, in sta me snemala. In jaz sem urejal posnetke. Od vedno sem imel veselje do tega. Leta 2012 smo dobili prvega psa in tudi njega sem objavljal na Facebooku. Uspeh pa sem dosegel zlasti s tema dvema. Objavil sem ju na spletu in zdaj imamo 173 tisoč sledilcev na Instagramu, 70 tisoč sledilcev na YouTubu. Nastala je močna skupnost. Praznovali smo njen peti rojstni dan in je prišlo 50 francoskih buldogov iz cele Slovenije k nam." Največ sledilcev imata Isa in Tom iz ZDA. 

"Pristnost uspeva. Pokažeš se tak, kot si."

Rok Bužinel, Isa in Tom Foto: Matej Podgoršek Danes njunih posnetkov ne objavlja več, pa čeprav sta mu na YouTubu prinesla lep zaslužek. "Pristno sem ju predstavil, pristno sem začel zgodbo z Wine Brothers, pristno sem začel zgodbo z mano in ta pristnost uspeva. Pač pokažeš se tak, kot si. Nekomu si všeč, drugemu nisi." Wine Brothers imajo na Instagramu skoraj 12 tisoč sledilcev, Rokov osebni profil, na katerem od lani aktivno deli družinske in poslovne pripetljaje, devet tisoč. Objave – tiste z dveletnim sinom so najbolj simpatične – deli tudi na TikToku (12 tisoč sledilcev), nedavno je odprl še kanal na YouTubu. "Moja šola je YouTube," je večkrat poudaril. Vse, kar se je naučil o družbenih omrežjih in trženju, se je namreč s pomočjo tega spletnega portala. Prve izkušnje je nabral s tem profilom in tako pred pol leta ustanovil svojo podjetje, marketinško agencijo za družbena omrežja ForCoRest. Ime izhaja iz angleških besed fork (vilica), cork (zamašek) in rest (počitek), saj se je sprva želel usmeriti le v delo v gostinstvu in turizmu, a ima danes stranke tudi širše.

Zdaj, ko dela z družbenimi omrežji, ima čas za ženo in sina

"Na začetku je bilo kar težko, tako finančno kot psihično. A zdaj vem, da delam dobro. Znam določene reči. Vem, kako se pritegne pozornost za podjetja na družbenih omrežjih. Na profilu agencije sem naredil tri objave in sem kar začel pridobivati stranke. In zdaj imam redne stranke in mi je v redu." Ker dela, kar ima rad, in ima prilagodljiv delovnik, da se lahko posveti sinu in ženi. "Ni, da zdaj delam manj, samo v gostinstvu si delal od enajstih zjutraj do enajstih zvečer in si moral biti tam. Lahko si bil 12 ur za eno mizo in dejansko gledaš v zrak. Ni neke produktivnosti in intenzivnosti. Zdaj gre žena delat zelo zgodaj, ker dela 45 minut stran. Domov pride ob štirih. Jaz pa ob sedmih peljem malega v vrtec, ob treh ga grem iskat, vmes pa delam. Kot ste videli, danes nisem jedel kosila, sem zdaj na hitro pojedel en sendvič. In tako je dostikrat. Potem imam kdaj snemalne dneve, ki se lahko zavlečejo, ali pa zvečer še delam na računalniku. Ampak imamo pa tisti blok med tretjo in večerom, ko smo skupaj. Sobota in nedelja pa smo skupaj in smo družina. Gremo na izlete in podobno."

Sportal Lamin Diallo. Slovenec afriških korenin, ki je prestopil na drugo stran.

V nekaj mesecih je njegova agencija že dobro zaživela

Rok Bužinel je lastnik agencije ForCoRest & More. Foto: Matej Podgoršek Za podjetja, ki si želijo njegove pomoči na družbenih omrežjih, ima različne rešitve. "Imam opcijo, kjer prevzamem popoln nadzor nad družbenimi omrežji. Se pravi, tukaj gre za vsebinske stebre, delam mesečne strategije, grem posnet, obdelam videoposnetek, pošljem v potrditev in objavljam. Dajem tudi nasvete, kaj objaviti v zgodbah, da se držimo smernic, da strateško objavljamo. Če je kakšna kriza, imamo sestanke in se pogovorimo. Zdaj sem lansiral novo ponudbo, v katero res verjamem. To je učenje ena na ena, ko naučim osebo snemati, urejati, delim svojo filozofijo, kako razmišljam, pridobivam ideje za nove videoposnetke. Sestavim jim celotno strategijo in sem 12 mesecev v podporo. Me lahko kličejo mesečno in jim s svojimi izkušnjami povem, kaj je v redu in kaj ni." Večino znanja jim preda v prvih treh mesecih, plačilo vseeno porazdeli na 12 obrokov.

Še pred nekaj leti niso vsi verjeli v promocijo podjetij na družbenih omrežjih, danes vidijo, da je to resen posel, poudarja Bužinel. "Saj so podjetja, ki dejansko ne potrebujejo družbenih omrežij, ampak če ti nekaj prodajaš in če te ni na družbenih omrežjih, bo prišel nekdo, ki je lahko manjši, a bo naredil dobro strategijo na družbenih omrežjih in te bo čez čas povozil."

"Družbena omrežja so zgodba"

Sam uporablja fotoaparat in telefon, a danes je moč vse narediti že samo s telefonom. Saj je pomembna zgodba in ne tehnična kakovost fotografije in videa. "Všeč mi je estetski posnetek, ampak nisem pristaš estetskih posnetkov. Če vprašate kakšne fotografe glede mojih posnetkov, bodo rekli, da je to slabo posneto. Ampak koga to briga. Deluje. Estetskih fotografij iz narave je na svetu milijon, estetskih fotografij krožnika je milijon, lepih portretov je milijon. Ni pa milijon vsebin, zgodb, kaj je za to fotografijo, kaj je za tistim krožnikom, kaj se dogaja, koliko truda je vloženega. Družbena omrežja so zgodba," poudarja Bužinel.

"Ne delim vsega, imam tudi svoje zasebno življenje"

Danes štiri dni v tednu dela za agencijo, en dan pa za osebne profile na družbenih omrežjih. "Dosti ljudi mi reče, da me poznajo. Me poznajo, ker pač veliko delim. Ampak jaz ne delim vsega, imam tudi svoje zasebno življenje. Sem pa tak, kot sem v objavah. Ni, da se razdajam in sem odprta knjiga. Sem zelo vesel, da me ljudje gledajo, a imam tudi svojo zasebnost." 

V enem letu sem pridobil 28 kilogramov

Rok Bužinel Foto: Matej Podgoršek Pogovor sva sklenila s še eno zanimivo temo. Na družbenih omrežjih je lani objavil, da je izgubil precej kilogramov. Jih je torej po končani nogometni karieri toliko pridobil? "Bil sem zelo strikten. Že v srednji šoli, ko sem bil še v reprezentanci, sem se zbujal ob štirih, petih zjutraj ter šel v klet in brcal žogo v zid. Ob sedmi uri sem šel na avtobus, v šolo. Med glavnim odmorom sem šel na igrišče. Sošolec je bil vratar in sem streljal na gol. Popoldne oziroma zvečer pa sem imel trening. In pazil sem na prehrano in bil ves izklesan. Sem deloholik. V nogometu sem bil 100-odstotno. In ker sem se odločil, da grem na drugo pot, sem šel na drugo pot 100-odstotno. In to je potegnilo vse za seboj. Kar naenkrat so šli kilogrami gor. In v enem letu sem pridobil 28 kilogramov, s 75 na 103. To težo sem držal tri leta."

Osredotočen je bil torej na gostinski posel, fizična aktivnost je "počivala", kot se je izrazil. "Potem sem pa imel eno kampanjo za mali kraški maraton in smo razmišljali, kako bi naredili to kampanjo. Januarja sem šel na sestanek in med sestankom: impulzivna odločitev, nenormalna. Kaj pa, če bi jaz šel na ta mali kraški maraton in da ga odtečem in se pripravim in posnamem vloge. Ideja je bila zelo dobra. Prišel sem domov in sem šel teč, res počasen tempo. Sedem minut in pol ali osem na kilometer. In po devetih kilometrih nisem več mogel. In to je bilo dva meseca pred maratonom. Panika! In potem sem se pogovarjal z ChatGPT, ali je mogoče, da se sploh pripravim do malega kraškega maratona. In on mi je rekel: da." 

View this post on Instagram

A post shared by Bužinel Rok (@buzinelrok)

Kako je "gremo gas" postal njegov slogan

"Pripravil sem si program in vztrajal pri tem. In po enem mesecu in pol sem pretekel osemnajst kilometrov s tempom pet minut in petnajst sekund na kilometer, kar je zelo dober tempo. In sem potem pretekel polmaraton v uri in 49 minutah. Na koncu sploh ni bilo vprašanje, ali bom pretekel ali ne. Na koncu sem si še zastavil čas, ki ga želim doseči." Do maratona je shujšal 11 kilogramov. "Vse je torej mogoče, samo treba je začeti. Akcija. Gremo gas!" Danes je ta besedna zveza zaščitni znak njegovih videoobjav na družbenih omrežjih. "Jaz sem se vedno govoril, da 'gremo gas, gremo gas', ko se malo 'napališ'. In spontano sem to dal v svoje vloge in to je nekako postal moj slogan."

Sportal Nemanja Mitrović: posebnež slovenskega nogometa, ki je imel pri 32 letih vsega dovolj

Sportal Svetovni podprvak v spustu, ki živi za Sočo in sukenski regut #video

Sportal Zoran Jerončič, legendarni trener, ki je s pašnika prišel v prvo italijansko ligo #video