Druga kariera
Nedelja, 2. 1. 2022, 15.39
2 leti, 10 mesecev
ŠPORTNI PREGLED LETA 2021 – DRUGE KARIERE
Nekdanji športniki, ki navdušujejo tudi v drugih karierah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,76
3
V 200. drugi karieri smo gostili Primoža Peterko.
Tako kot vsako nedeljo je tudi tokratna na Sportalu namenjena rubriki Druga kariera, v kateri smo v življenju po koncu športne kariere predstavili že več kot 240 nekdanjih športnikov in športnic. Ogromno zanimivih zgodb so nam nekdanji profesionalni športniki razkrili tudi v preteklem letu 2021.
Primož Peterka
V jubilejni 200. drugi karieri smo imeli posebnega gosta. Čeprav bi lahko o njegovem delu po koncu športne poti govorili že prej, smo z razlogom počakali do te številke. V igri je bila simbolika. Kot prvi Slovenec je namreč poletel prek 200 metrov. Primož Peterka se je s svojimi uspehi z zlatimi črkami zapisal v zgodovino smučarskih skokov. Ti so njegov dom, v katerem se najbolje počuti. In želja je, da bi v tem športu še naprej deloval tudi v prihodnje – vse od leta 2011 je namreč trener. V zadnjem obdobju pa opravlja nekoliko drugačno delo, a se vselej ozira proti skakalnemu svetu.
Dragiša Drobnjak
Za Dragišo Drobnjaka je v času aktivne košarkarske kariere veljalo nekakšno pravilo, da se nanj lepijo lovorike. Osvajal jih je v številnih klubih. Obzorja bi rad razširil tudi v drugi karieri, v vlogi trenerja. Pot ga je s parketa peljala ob njegov rob, kjer se drži enakega načela, kot ga je imel že kot košarkar.
Rok Flander
Rok Flander je bil od nekdaj precej neznačilen športnik. Po rezultatskem vrhuncu kariere – naslovu svetovnega prvaka leta 2007 – se je vse težje spoprijemal z vsem, kar prinaša uspeh. Danes 42-letni Flander se je leta 2012 iz Dragočajne preselil na Mavricij, otok ob vzhodni obali Afrike, ki se ga v turističnih katalogih praviloma drži vzdevek rajski.
Flander se je preselil na Mavricij.
"Mislim, da bi se vsak mlad športnik, ki razmišlja samo o rezultatih, ki jih dosega v tistem trenutku, moral zavedati, da športna kariera sicer je pomembna, a za srečo v življenju je precej bolj pomemben prehod iz športa v normalno življenje. Saj vsi vemo, kako je. Takrat, ko si najboljši, je vse tvoje, ko pa nisi več … To je kot nekakšna droga. Rad bi vse to imel, pa nimaš. In to je precej frustrirajoč položaj. Vsaj zame je bil."
Lidija Kristančič Lapajne
36 let je že, odkar je Lidija Kristančič, takrat Lidija Lapajne (priimek po prvem možu in trenerju Igorju Lapajnetu), postavila jugoslovanski in slovenski rekord v skoku v višino (192 centimetrov). Čeprav je bila vrhunska športnica, časi, v katerih je živela, niso omogočali take ravni profesionalizma, kot smo je vajeni danes. Zaposlila se je že pri 15 letih in svoje športne obveznosti ves čas morala usklajevati s službenimi. Poprijela je za marsikatero delo. Šivala je obutev, delala kot vaditeljica atletike in sekretarka v atletskem klubu, na koncu pa je v podjetju Hit vodila ekipo čistilk. "Vsako delo je častno," poudarja sogovornica, ki je tekmovala v časih, ko šport še ni prinašal finančnih koristi.
Davor Čebron
Nekdanji slovenski odbojkar Davor Čebron je eden v vrsti športnikov, ki so po upokojitvi zapustili slovensko javnost. V rubriki druga kariera smo rojenega Novogoričana zaslišali, kaj počne danes, in izvedeli mnogo. Po malce nepričakovanem končanju igralske poti se je posvetil trenerskemu poklicu, študiju in tudi uspešno diplomiral. Ukvarjal se je še s turizmom, zdaj pa nekaj časa opravlja tudi delo zavarovalniškega zastopnika.
Danes uživa v družinskem projektu Z družino v divjino, v katerem je strast do potovanj, odkrivanja naravnih lepot in občudovanja divjih živali združil s poslovno priložnostjo.
Uroš Stanić
Uroš Stanić je bil soliden nogometaš, pustil pečat v 1. SNL, a ga je zanimala tudi ekonomija. Nogomet je zanj vedno predstavljal več od igre. Postal je strokovnjak za marketing in dolga leta deloval na Nogometni zvezi Slovenije. Danes sodeluje z Rijeko, obenem pa uživa v družinskem projektu Z družino v divjino, v katerem je strast do potovanj, odkrivanja naravnih lepot in občudovanja divjih živali združil s poslovno priložnostjo.
"Nisem eden od tistih, ki bi zagovarjal, da se igralcem namenja tako velik delež od nagrad. Igranje za reprezentanco je že samo po sebi velik motiv. Ne bi smelo biti usmerjeno iz ekonomskih vidikov."
Anja Valant
Anja Valant, nekdanja državna rekorderka v troskoku, je v obdobju atletske kariere postala doktorica znanosti in mama ter se zaposlila v banki, kjer je ostala tudi po koncu kariere. Pred nekaj leti je ugotovila, da brez športa ne more, in se vrnila k svoji prvi ljubezni. Zdaj ima z atletiko, v kateri je vrhunec v vlogi tekmovalke doživela na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju, spet najvišje ambicije.
Robert Ciglenečki
Gost druge kariere je bil tudi nekdanji visokorasli steber obrambe hokejske Olimpije in slovenske reprezentance Robert Ciglenečki, nekoč kapetan obeh, danes pa "kapetan" Centra za nevrorehabilitacijo Theramoto, v katerem z intenzivnimi terapijami mladim, pa tudi starejšim junakom pomagajo pri napredku v razvoju.
Ciglenečki je danes "kapetan" Centra za nevrorehabilitacijo Theramoto.
"Ko nekoga premaknemo za malenkost, lahko so to mikropremiki, ali pa tudi večje stvari, ko se nekdo po daljšem času postavi tudi na noge, je to zame in za naše terapevte zmaga. Podobno kot pri športu gre tudi tu za maraton, garanje, dnevno vlaganje veliko truda, da vsem uspe. Njihovi napredki so večje zmage, kot so bile tiste hokejske."
Emil Tahirović
Danes 41-letni Emil Tahirović tudi v svoji drugi karieri ostaja zvest plavanju, čeprav tega sprva ni načrtoval. V plavalnem klubu Calcit Kamnik trenira mlajše plavalce, v okviru projekta Razvoj kadra v športu pa sodeluje s slovenskimi paraplavalci. "Na prvem roditeljskem sestanku s starši mlajših plavalcev povem, da ne bom ustvarjal športnikov zmagovalcev, ampak v prvi vrsti ustvarjam ljudi. Nekateri starši so ob tem skeptični …"
"Kaj želim povedati s tem, da želim ustvarjati predvsem ljudi? Zavedati se je treba, da v športni karieri nisi samo zmagovalec, ampak še prej postajaš človek. In to tudi sam želim, da bodo plavalci, s katerimi sodelujem, na trg, kakršenkoli že, prišli kot močne osebnosti. Navsezadnje so zmagovalci lahko zelo dobre ali pa zelo katastrofalne osebe, teh pa žal poznam kar nekaj."
Rok Klavora
Rok Klavora je bil del izvrstne generacije slovenskih telovadcev, ob neprekosljivih Aljažu Peganu, Mitji Petkovšku, pa tudi Alenu Dimicu in Sašu Bertonclju. "Torej, odločil sem se končati svojo 'prvo kariero'. Nisem si je želel končati tako, kot sem jo, s poškodbo, a telo je očitno reklo: Dovolj je. Do julija prihodnjega leta imam še službo v policiji, dotlej sem torej tam, sem pa že začel pomagati na Gimnastični zvezi Slovenije, saj mislim, da lahko nekaj dodam z druge strani."
Brigita Langerholc Žager
Prehod v drugo kariero je zanjo bil vse prej kot tekoč.
Lani smo predstavili tudi zgodbo nekdanje atletinje Brigite Langerholc Žager, ki je na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 presenetila z visokim četrtim mestom v teku na 800 metrov in bila leta 2007 peta na svetovnem prvenstvu. Prehod v drugo kariero je zanjo bil vse prej kot tekoč. Spregovorila je o težki izkušnji z depresijo in njenih lekcijah, številnih zavrnitvah in uresničevanju poslanstva, ki je najbolj zaživelo prav v obdobju epidemije.
"Danes na depresijo gledam kot na nekakšen izhod iz športne identitete, iz obdobja, v katerem sem živela na zelo visokih obratih, na adrenalinu, v neko drugo identiteto."
David Špiler
David Špiler je bil pred leti pomemben član slovenske rokometne reprezentance. Rokometni velemojster, ki je v svoji karieri okusil tudi črno plat profesionalnega športa, je v svoji drugi karieri našel novo poslovno strast povsem zunaj športa. 38-letni Špiler že nekaj let živi na Hrvaškem.
Aleš Gorza
Lani je minilo deset let od trenutka, ko je Aleš Gorza nazadnje stal na štartu smučarske tekme svetovnega pokala. In danes? Pri 40 letih si želi, da dan ne bi štel le 24 ur. Družina, kmetija, lovstvo, kegljanje, motorne sani … In seveda – alpsko smučanje. Na olimpijske igre se bo namreč vrnil kot trener v slovenski moški ekipi za hitri disciplini, kjer je Gregor Koštomaj v njem našel kakovostno desno roko.
Jurij Tepeš
Smučarski skoki in avtomobilizem še vedno ostajajo zvesti spremljevalec Jurija Tepeša, ki je po skakalni karieri stopil v svet, za katerega je vedno govoril, da ga ne bo nikoli videl. Trenersko delo mu je zlezlo pod kožo.
Jurij Tepeš se je prelevil v trenerja.
Robert Oblak
V Sloveniji se je z bremenom, svojevrstno pastjo, ki jo predstavljata slavni priimek in dejstvo, kako je tvoj oče pisal zgodovino v nogometu, kot prvi spopadel Robert Oblak. V redno službo je začel hoditi že med nogometno kariero. Je dvakrat ločen, oče treh skorajda odraslih otrok. Vsak dan se z vlakom odpravi v službo v Radomlje in ne skriva goreče želje. Nekoč bi rad zapustil Slovenijo in se preselil v tople obmorske kraje.
"Biti sin znanega športnika, ki ni psihično zadosti močen, jaz resnično nisem znal biti, ni prijetno. Že zaradi jecljanja me marsikdo ni maral, veliko otrok pa me ni maralo le zaradi tega, ker sem pač bil Oblakov sin. Ker sem imel vse. To je bilo res grdo."
Lučka Cankar
Lučka Cankar, nekdanja vrhunska kajakašica na divjih vodah, je 25 let posvetila športni karieri, ki jo je prav na svoji zadnji tekmi nagradila z bronasto medaljo na evropskem prvenstvu. Zanimivo je, da je takrat Lučka v celjski bolnišnici že opravljala delo kirurginje. To delo opravlja še danes in med kirurgijo in športom vidi veliko skupnih točk.
Aljančič je zavihal rokave in se lotil življenjskega projekta. V Bistrici pri Tržiču je postavil glamping Mountain Fairy Tale.
Janez Aljančič
Janez Aljančič izhaja iz znane gostinske družine na Gorenjskem. Bil je uspešen nogometaš, osvajal lovorike z Olimpijo, Domžalami in Mariborom, zaigral tudi za slovensko reprezentanco. Izkusil je kar nekaj udarcev in razočaranj, zaradi katerih je profesionalno kariero končal že pri 28 letih. Nastopilo je obdobje finančnega nelagodja, nato pa je pogumno vstopil v svet turizma. Zavihal je rokave in se lotil življenjskega projekta. V Bistrici pri Tržiču je postavil glamping Mountain Fairy Tale.
"Pri Olimpiji smo doživeli žalosten konec. Ostali so nam dolžni ogromno denarja, meni okrog šest milijonov tolarjev. To je bil zame velik udarec, saj sem bil še mlad. Tega denarja dejansko ne bom nikoli videl, tako da sem nanj že zdavnaj pozabil."
Andrej Hebar
Sveži športni upokojenec Andrej Hebar je po koncu igralske poti takoj odprl vrata druge kariere, v kateri neizmerno uživa. Ostal je v hokeju, v katerega je vpet skoraj vse življenje in ki mu je dal toliko spominov, da bi zlahka nastala knjiga. "Povabili so me na sestanek, na katerem so me najprej malo debelo gledali. Zanimalo jih je, zakaj bi želel to delati. Razložil sem, da je bila to neka skrita želja, saj sem imel še iz svoje kariere polno glavo slabih mojstrov."
Bine Norčič
Ko beseda nanese na priimek Norčič, se ljubiteljem športa nemudoma pred oči prikradejo smučarski skoki. Bogdan Norčič je bil nekoč odličen skakalec z rekordno daljavo v Planici, ob kateri je podrsal, sin Bine pa nadaljuje poslanstvo v tem športu. Že od leta 2004 je trener, potem ko je moral kariero zaradi padca v Planici predčasno končati.
Darko Đurić
32-letni Darko Đurić, najprepoznavnejši slovenski parašportnik, se v svoji "drugi" karieri posveča povsem drugačnim izzivom.
Darko Đurić se danes posveča povsem drugačnim izzivom.
"Odraščal sem na kmetiji in tam nimajo časa kar naprej skakati za otrokom in ga zavijati v vato. So mi pa kljub temu ponujali vse, kar sem potreboval. Vozili so me v rehabilitacijski center Soča v Ljubljani, z mano vsak dan doma izvajali fizioterapijo, ko pa česa nisem mogel oz. sem mislil, da ne morem, so počakali, da sem to vendarle zmogel. Starša sta mi kasneje rekla, da sta se včasih skoraj zjokala, ker se jima je zdelo, da sta kruta do mene … Morda sem tudi zaradi te izkušnje danes zelo neposreden in nediplomatski."
Marko Kump
Pri vrhunskih športnikih je vedno v zraku vprašanje, kaj bodo počeli po koncu kariere. Mnogi se dalj časa iščejo, spet drugi hitro najdejo nov izziv. Med druge spada dolenjska puščica Marko Kump. Morda tudi zato, ker je imel v kolesarskem svetu funkcijo šprinterja in je moral ob koncih dirk hitro manevrirati, predvidevati ter biti iznajdljiv, če je želel doseči zmago. Nemudoma je prevzel položaj športnega direktorja pri novomeškem klubu Adria Mobil, v dresu katerega se je veselil največjih uspehov – tudi v družbi Primoža Rogliča.
Andraž Lamut
Telovadec Andraž Lamut je leta 2020 postal doktor farmacije. Zavidanja vreden dosežek sam po sebi in še toliko večji, ker je naziv dosegel z dolgoletnim usklajevanjem športa in študija. "Ko sem bil majhen, mi je oče večkrat bral knjigo Človeško telo iz zbirke z naslovom Okno v svet, ki govori o ustroju in delovanju človeškega telesa. To me je tako pritegnilo, da sem očeta kar naprej spraševal, kaj je to in ono."
"V knjigi je bila tudi ilustracija kemičarke, zraven pa je pisalo 'poklic: znanstvenik'. Tega se še danes živo spominjam. Imela je belo haljo, prelivala je raztopino in – glej ga zlomka – ravno to sem pozneje tudi jaz počel za doktorat. Vem, da sem takrat razmišljal o otroštvu in si mislil, da je to bil znak, da je to nekaj, kar mi je bilo usojeno."
Vanja Černivec
Vanja Černivec je mednarodna oglednica Chicaga.
Še vedno zelo aktualna besedna zveza "delo od doma" v primeru nekdanje košarkarice Vanje Černivec in zdaj oglednice oziroma skavtinje znamenitega severnoameriškega poklicnega kluba Chicago Bulls pomeni sedenje v dnevni sobi in osredotočeno spremljanje tekem. "Sledi svoji strasti," pravi 39-letna mednarodna oglednica Chicaga. Toda pot do službe, ki ji jo verjetno zavidajo marsikateri košarkarski delavci, je bila dolga in zavita. V Sloveniji ji je prvo priložnost za delo v košarki ponudil Boštjan Nachbar. Pomagala je pri vodenju njegovega košarkarskega tabora.
Sašo Kragelj
Pred Timom Gajserjem je bil prvo ime slovenskega motokrosa Sašo Kragelj. Večkratni državni prvak danes v Orehovi vasi vodi dirkaško akademijo za začetnike. Skrbi za nasmeh na otroških obrazih, ko ti prvič sedejo na motor. Najbolj nadarjene pa popelje tudi na dirke državnega prvenstva.
3