Janja Garnbret
Pariz 2024
Ponedeljek, 12. 8. 2024, 4.00
3 mesece
Pariz 2024, slovenski odtis na igrah XXXIII. Olimpijade
Slovenija v času samostojnosti še nikoli brez medalje na poletnih OI
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
Slovenska hiša v Parizu je pozdravljala športne junake, nazadnje, tik pred zaprtjem še Janjo Garnbret in Tonija Vodiška.
Slovenski športnice in športniki so na prav vseh poletnih olimpijskih igrah od Barcelona 1992 naprej osvajali odličja. Junaki včeraj končanih iger XXXIII. olimpijade v Parizu so zlata plezalka Janja Garnbret, zlata judoistka Andreja Leški ter srebrni jadralec Toni Vodišek. Le malo je manjkalo pa bi se elitni druščini pridružili še bronasto rokometaši, a so se morali zadovoljiti z leseno kolajno na četrtem mestu, podobno kor naš atletski up Kristjan Čeh. "Daleč največji uspeh smo dosegli že v uvodu, ko smo na igre poslali 90 športnikov," pa je pariške igre ocenil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac.
Slovenija je na letošnjih olimpijskih igrah nastopila z rekordno številčno reprezentanco, s kar 90 športnicami in športniki. "Tukaj imamo daleč največji delež na milijon prebivalcev na svetu. Prvič v zgodovini smo imeli na igrah tri ekipe. Lepo je, da je ekipa uravnotežena po spolih. Navduševali so tudi odbojkarji in rokometaši. Prvi so nanizali tri zmage in zaradi krutega sistema po prvem porazu izpadli, drugi so v boju za odličje dvakrat zelo tesno izgubili. Prvič smo imeli na igrah žensko ekipo," je v Parizu še ponosno našteval predsednik OKS Franjo Bobinac.
V zbirki zdaj po deset zlatih in srebrnih ter 11 bronastih
Vse odkar Slovenija na olimpijskih igrah nastopa kot samostojna država, so naši športniki s poletnih iger vsakokrat prinesli odličja. Začelo se je z "bronasto dobo" v Barceloni leta 1992, ko so prvo kolajno na poletnih OI osvojili veslači Iztok Čop in Denis Žvegelj v dvojcu brez krmarja ter Jani Klemenčič, Sašo Mirjanič, Milan Janša in Sadik Mujkič v četvercu brez krmarja. V Atlanti 1996 je sledila "srebrna doba" s kolajnama atletinje Brigita Bukovec na sto metrov ovire in kajakaša Andraža Vehovarja, leta 2000 v Sydneyju pa sta za prvi zlati kolajni poskrbela veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec.
Janja Garnbret je ubranila zlato iz Tokia.
Kopičenje odličij se je nadaljevalo v Atenah 2004 s srebrnima Čopom in Špikom, pa bronastimi Jolando Čeplak, Vasilijem Žbogarjem in Urško Žolnir, v Pekingu 2008 z zlatim Primožem Kozmusom, srebrnima Saro Isaković in Vasilijem Žbogarjem ter bronastima Lucijo Polavder in Rajmondom Debevcem. V Londonu 2012 je Žolnirjeva pozlatela, Kozmus je bil srebrn, veslaški dvojec Čop/Špik ter Debevec pa so bili bronasti. Tudi v Riu de Janeiru 2016 je bila zlata judoistka, takrat Tina Trstenjak, srebrna sta bila kajakaš Peter Kauzer in jadralec Žbogar, bronasta pa še ena judoistka Ana Velenšek.
Pred tremi leti v Tokiu, kjer je igre zaznamovala pandemija novega koronavirusa, so Sloveniji zlata odličja priborili Janja Garnbret, Primož Roglič in Benjamin Savšek, srebrno Tina Trstenjak in bronasto Tadej Pogačar. Letos so tako Garnbretova, Andreja Leški in Toni Vodišek za samostojno Slovenijo osvojili 29., 30, in 31. odličje. V imenitni zgodovinski zbirki jih je zdaj po deset zlatih in srebrnih ter 11 bronastih.
Ni vse v kolajnah
Predsednik OKS Franjo Bobinac je čustveno spremljal tekme slovenske rokometne reprezentance. Nekoč je bil predsednik Rokometne zveze Slovenije.
Tudi za predsednika Bobinca so kolajne vrhunec, ne pa edino, kar res šteje. "Včasih je lahko vrhunec tudi ena zmaga, en uspeh neke ekipe, ali pa neki dogodek v predtekmovanju, ko vidiš, da kdo res da vse od sebe, pa ob tem niti ne zmaga. Včasih je lep kakšen preobrat, kot denimo pri rokometaših z Danci, kjer je bila morda sprejeta tudi kakšna sporna odločitev. Sam to doživljam zelo čustveno. Nisem med tistimi, ki vpijejo najbolj na glas, znotraj pa so čustva zelo intenzivna. Tu in tam se to vidi tudi na zunaj," je povedal za STA.
Ob treh kolajnah imamo še vrsto odličnih izidov, je še zadovoljen Bobinac: "Atletika in plavanje sta globalna športa. Tukaj imamo četrto mesto Kristjana Čeha in šesto mesto Neže Klančar. Presenetila je ritmičarka Jekaterina Vedenejeva s šestim mestom, golfistka Pia Babnik je bila do zadnjega dneva v boju za kolajno. Izjemnih uspehov je bilo ogromno. Bilo je tudi nekaj smole, denimo pri divjevodaših, kjer pa lahko rečemo, da je bil tudi kdo oškodovan, a pritožbe so bile zavrnjene."
Kaj bi bilo, če bi bilo ...
Navdušili so rokometaši in se vse do zadnjega dne iger borili za kolajno. Ni jim uspelo, še dolgo se bomo spraševali, kaj bi bilo, če bi jim bilo bolj naklonjenih le nekaj sodniških odločitev, ali pa bi izgubili le kakšno žogo manj. Silni so bili naši odbojkarji, nato pa že v četrtfinalu naletel na Poljake, ki so zanje nekakšen kriptonit. Kaj bi bilo, če bi se Čehu na atletskem stadionu posrečil en zares dober met blizu njegovim sposobnostim, pa če bi imela med brzicami kanček več sreče Savšek in Kauzer ...
Tudi razočaranja so del športa, prav vsi slovenski tekmovalke in tekmovalci pa si zaslužijo čestitke. Spet so nas naredili ponosne. In cenjeni so tudi v OKS. "Zelo pomembno se mi zdi, da smo se tukaj v Slovenski hiši ne glede na končni dosežek posvetili vsakomur, ga bodrili in sem mu zahvalili, da je naš ambasador, pa tudi, da s športom skuša poenotiti narod, kar ima izjemno vrednost," je še povedal predsednik Bobinac.
Andreja Leški je poskrbela za prvo slovensko odličje na igrah v Parizu.
Sto let od prve zlate Leona Štuklja
Letošnje igre v Parizu so potekale ob stoti obletnici prve osvojene olimpijske zlate medalje Slovenca. Legendarni telovadec Leon Štukelj se je ravno v Parizu leta 1924 v mnogoboju prvič okitil z najžlahtnejšo medaljo, tej je nato v nadaljevanju iger dodal še drugo na drogu. Sto let kasneje je Slovenija po številu prebivalcev med vsemi dobitnicami medalj uvrščena na dvanajsto mesto (eno odličje na 707.983 prebivalcev). Po statistiki zgolj osvojenih zlatih odličij pa tako kot pred tremi leti četrta (eno zlato na 762.700 prebivalcev). Najuspešnejša država po številu prebivalcev je Grenada.
Nekaj zapletov le na začetku
Mirno in uspešno je svoje prve igre kot vodja slovenske olimpijske odprave preživel tudi nekdanji rokometaš Uroš Mohorič. "V odpravi ni bilo nobenih težav. Kljub temu da je štela več kot 200 ljudi, smo delovali kot ena velika družina. Vse zadeve smo sproti reševali v dobro tistih, zaradi katerih smo bili tukaj, športnikov. Nekaj zapletov je bilo na začetku s prevozom, a se je tudi to hitro rešilo. Tudi športniki so bili zadovoljni, zaenkrat nisem slišal nobene pripombe," ni skrival zadovoljstva.
Toni Vodišek je bil srebrn.
Meni, da je večina športnikov izpolnila svoja rezultatska pričakovanja, seveda so si nekateri želeli več, bilo je tudi nekaj razočaranj, kar velja tudi za rokomet, od koder izhaja Mohorič. "Vsi smo želeli, da pridejo do zgodovinske medalje, žal se ni izšlo. Tudi zaradi sodniškega kriterija, a jaz za poraz sodnikov ne krivim. Zaradi ohlapnosti pravil in dinamike, ki se je v tej igri razvila, imajo težko delo. Mednarodna zveza bi jim morala iti na roko in poenostaviti pravila," je za STA povedal vodja slovenske odprave, ki pa je prepričan, da slovenski tabor po polfinalni tekmi ni imel razloga za pritožbo: "Lahko bi se pritožili, če bi prišlo do očitnega kršenja pravil, a v tem primeru do tega ni prišlo."
Nasvidenje Pariz, se vidimo v Los Angelesu!
Slovenski športniki so s tremi osvojenimi kolajnami morda res malce zaostali za igrami v Atenah, Pekingu, Londonu, Riu in Tokiu, a nova priložnost za bogatenje že zdaj imenitne zbirke bo leta 2028 v Los Angelesu. Aja, še prej, že leta 2026 v Milanu in Cortini, pa bodo na veliki oder stopili naši zimski šampionke in šampioni, a zimske igre so druga zgodba, ki se ji bomo popolnoma posvetili že kaj kmalu. Sicer pa tudi v Parizu športnega dogajanja še ni konec, zdaj bodo olimpijska prizorišča zasedli še parašportniki, ki se bodo za odličja borili od 28. avgusta do 8. septembra.
Vsem našim športnicam in športnikom, tako poletnim kot zimskim, kot tudi športnikom invalidom: Hvala, srečno in kapo dol!
| # | Država | zlato | srebro | bron | skupno |
|---|---|---|---|---|---|
| 1. | ZDA | 40 | 44 | 42 | 126 |
| 2. | Kitajska | 40 | 27 | 24 | 91 |
| 3. | Japonska | 20 | 12 | 13 | 45 |
| 4. | Avstralija | 18 | 19 | 16 | 55 |
| 5. | Francija | 16 | 26 | 22 | 64 |
| 6. | Nizozemska | 15 | 7 | 12 | 34 |
| 7. | Velika Britanija | 14 | 22 | 29 | 65 |
| 8. | Južna Koreja | 13 | 9 | 10 | 32 |
| 9. | Italija | 12 | 13 | 15 | 40 |
| 10. | Nemčija | 12 | 13 | 8 | 33 |
| ... | |||||
| 34. | Slovenija | 2 | 1 | 0 | 3 |
